Problematična Trnuljčica: s priročnikom Zmoremo se boste lažje zoperstavili “sovražnemu govoru”

Uredništvo
5

Sovražni govor je za levo-liberalce v zadnjem času glavni konstrukt, s katerim poskušajo omejiti svobodo izražanja in na ta način v družbi zajeziti pojavljanje idej, ki jim niso po volji.

Poleg različnih orodji in akcij, ki so jih tudi v Sloveniji samodeklarirani borci proti sovražnemu govoru izvedli do sedaj, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi socialdemokrat dr. Jernej Pikalo, izdalo priročnik z naslovom Zmoremo – Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije.

Gre za priročnik, ki so ga že leta 2017 pripravili pod okriljem Sveta Evrope in je že takoj po svoji objavi v slovenščini dvignil veliko prahu. Nastal je iz “potrebe po pridobitvi primernih orodji za odzivanje na nasilni ekstremizem in terorizem, zlasti na spletu.”  V zvezi z njegovo vsebino so se na spletu razširili mnogi komentarji in celo predlog, da bi zaradi priročnika sprožili interpelacijo ministra Pikala. Za prevod priročnika in tisk 500 izvodov so na ministrstvu zapravili 7.000€.

Orodje za posredovanje novih alternativnih in nasprotnih naracij

Priročnik Zmoremo! je še eno izmed orodji, s katerim poskušajo aktivisti ustaviti sovražni govor, še posebej njegovo pojavnost na spletu. Namenjen je predvsem izobraževalcem in vsem, ki se ukvarjajo z mladimi. S pomočjo korakov, ki so opisani v priročniku, naj bi mlade naučili prepoznavati sovražni govor in s pomočjo alternativnih in nasprotnih naracij zmanjševati njegov učinek.

Priročnik bralcem v uvodu na primeru pravljice Trnuljčica predstavi kaj sploh je naracija. V tej zgodbi lahko zaznam dve naraciji: da so princese (ženske) nemočne in jih lahko rešijo samo princi (moški) – gre za naracijo na podlagi spola, ter da državam vladajo pametni in plemeniti kralji – gre za naracijo na podlagi politične ureditve. Problem nastane, ko postane ena naracija glavna in zanika ter izključuje vse druge naracije. V nadaljevanju pa priročnik predstavi kako te utrjene naracije, zamenjati z novimi, alternativnimi in nasprotnimi naracijami.

Foto: Priročnik Zmoremo!

Sovražni govor temelji na idealih ljubezni do naroda, družine in boga

“Privlačnost naracij, ki vsebujejo sovražni govor je tudi v tem, da pogosto temeljijo na idealih ljubezni in pravičnosti: ljubezni do naroda, družine in boga,” so zapisali v priročniku. V nadaljevanju pa: “Sovražni govor se pogosto oklepa čustev in idealov: potreba po zaščiti “naših” žensk pred invazivnimi tujci, po obrambi “naših” tradicij pred kulturno globalizacijo ali za dosego pravice za nedolžne žrtve napada brezpilotnega zračnega vozila.”

Klik za povečavo

Na 177 straneh priročnika sledimo zgodbo 18-letne Oli, ki je potomka ekonomskih migrantov in njenega prijatelja Alea, ki je homoseksualec. Oli postane žrtev sovražnega govora na spletu in se odloči ukrepati, Ale pa ji pri tem pomaga, saj je pred časom tudi sam izkusil sovražni govor in bi rad ozavestil tudi druge mlade, kako postopati v primeru sovražnega govora. Skupaj s prijatelji, nevladniki, aktivisti in učitelji se borijo proti sovražnemu govoru: se ga naučijo prepoznavati, prijaviti in s pomočjo nasprotnih in alternativnih naracij medijski prostor zapolniti z drugimi pozitivnimi zgodbami.

Čeprav priročnik veliko govori o naracijah, bralce priročnika opozarja, da alternativne naracije niso edino orodje, s katerim lahko borci proti sovražnemu govoru operirajo: na voljo imajo še politične ukrepe in pritiske, pravno zagovorništvo, mladinsko delo in neformalno učenje.

V priročniku lahko med drugim preberemo tudi o tem, da so razne družbene platforme zelo pozorne na “slabo reklamo”. Pisci priročnika pozivajo spletne aktiviste, naj s prijavljanjem določenih vsebin (seksističnih, homofobnih, diskriminatornih) vršijo pritisk nad družabnimi omrežji, ki bodo potem primorana ukrepati in vsebine odstraniti.

Eno izmed orodji je tudi vključevanje znanih in vplivnih ljudi. Pri tem priročnik svari pred vključevanjem ljudi, ki so v preteklosti podpirali naracijo zatiranja in spodbujali sovražni govor. Med namigi za sodelovanje s podporniki in ustvarjalci naracij je tudi ta, da so lahko ustvarjalci in podporniki sovraštva povsod med nami: mladi ljudje, politiki, prijatelji, športniki, družinski člani. Pri izbiranju podpornikov je torej potrebno biti pozoren na to, koga povabimo k sodelovanju.

Klik za povečavo

Ali slovenski borci za prijazen internet priročnik sploh potrebujejo?

Glede na zapisano v priročniku se zdi, da slovenski borci proti sovražnemu govoru, opisano materijo že zelo dobro razumejo, saj so v zadnjih letih medijski prostor napolnili z raznimi akcijami. Med uspešnejše akterje zagotovo sodi Domen Savič, ki s svojim pritiskom, ki ga vrši na podjetja in celo predsednika vlade, poskuša podjetjem omogočiti oglaševanje po njegovem mnenju sovražnih vsebin. Take akcije smo v Sloveniji že videli. Nazadnje v obliki pritiska na podjetje LPP za odstranitev oglasa Zavoda Živim v podporo življenju

Eno izmed orodji, ki ga aktivisti v Sloveniji že dalj časa uporabljajo, je tudi platforma Spletno oko, ki je namenjena prijavam sovražnega govora. Priročnik se ne bi branil niti akcije, ki so jo pred volitvami izvedli shod proti politiki sovraštva ali reševanja migranta Ahmada Šamija, ki so ga s pomočjo nasprotnih naracij prikazali kot asimiliranega frizerja z Metelkove.

Med političnimi strankami so ravno socialdemokrati tisti, ki so v boju proti sovražnemu govoru najbolj aktivni in imajo največ idej in rešitev. V eni so v podmladku stranke poskušali ustanoviti spletno policijo, zaradi okrogle mize o sovražnem govoru, na katero so povabili dr. Žigo Turka pa, so med svojimi podporniki poželi val neodobravanja.

 Twitter: posmeh priročnika in vprašanje o smotrnosti porabe sredstev

Kljub resnosti vsebine, ki jo naziva priročnik, pa so se na spletu razširile različne bolj ali manj posrečene parodije.

5 KOMENTARJI

  1. Po branju tega priročnika sem pa res čisto zmeden. Ali je vzklik ” Alah akbar”, Alah je največji, nad vsemi, med tem, ko se zapelješ s kombijem v množico pešcev, sovražni govor ali ni? Ali pa tisto prepevanje na mitingu v Stožicah ( kadar sem potrt si ga na youtubu očasno ogledam da me razveseli) sovražni govor ali ni? Kaj pa Aškerceva poezija, je ali ni?
    Veliko bo potrebno še razčistiti. Recimo, sam ne maram drog. Ali, če to povem, nemara užalim tiste, ki se radi fiksajo in prijatelje alkota, ki se ga radi nacukajo. Nemara jih bom užalil. Bolje, da sem tiho, da me ne bo kdo prijavil.
    Da o spodbujanju ovaduštva ne govorimo.

  2. Opisani priročnik “zmoremo” je v bistvu omejevanje svobode govora .Po drugi strani gre za ideologijo-indoktrinacijo,predvsem mladine v državah EU. Na ta način se slabi evropska civilizacija in njeno preživetje.
    To je pomoč velikim bankirjem in njihovemu osnovnemu cilju imeti oblast in povečevati v “neskončnost” profite ter ustvarit svetovno ELITO z eno “vlado”.
    Sam posebi je priročnik neumen z neumno vsebino.In prav v tem je največja nevarnost.Levičarstvo z najbolj neumnimi vsebinami poneumlja mlade in jih na zavedni in še bolj na nezavedni ravni “zasužnjuje” in dela odvisnike. Tako oblikovan format mladih ljudi psihično-sociološko in duhovno vodijo v karkoli.
    V Sloveniji se točno ve, kdo to počne.Levičarji in točno določeni nevladniki.
    Zadeva je še danes hecna,jutri bo pa zelo resna. Slovenija bo zlahka “padla”. Naša družba, takšna kot je,je izjemno “hvaležna” za vse takšne in podobne načrtne neumnosti,ki imajo hudo nerodna ozadja. Posledice ne bodo nedolžne,ampak za svobodo družbe grozne.

  3. Friderik, zelo dobro napisana vprašanja.

    Aškerc je poznal, problem UDIRANJA ISLAMA v EVropo. Danes bi levičarji pesem BRODNIK, sigurno šteli za sovražni govor.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime