Priznanje predaje Evrope idealov v zameno za privid birokratske urejenosti?

Martin Nahtigal
12

Rezultati Evropskih volitev so napovedali zapleteno situacijo pri sestavljanju koalicije. Obsežna generacijska menjava pa je obljubljala določeno svežino, ki je hkrati tudi neizkušenost in daljši uvajalni čas. Toda strankarski stroji evropskih političnih družin so dokaj hitro sedli za mizo ter premleli predlog, ki je danes pred nami. Ste že kdaj slišali za predlagane kandidate?

Ursula von der Leyen je bila rojena in vzgojena v Bruslju. Je ob strani Angele Merkel vse od leta 2005, ko je najprej prevzela ministrstvo za družinske zadeve, potem ministrstvo za socialo. Leta 2013 je postala prva nemška obrambna ministrica. Družinsko pa ustreza profilu nemške politične elite od plemiških vezi, luteranske veroizpovedi do dejavne politične družine. Že leta pa jo spremlja škandal o domnevno plagiatorskem doktoratu iz medicine. Kar je do sedaj tudi edina resna črna pika, ki si jo je pridelala.

Od svoje “mentorice” pa jo razlikuje še nekaj; je mama sedmim otrokom, medtem ko Merklova otrok nima.

Izbira gotovo ustreza napovedi Angele Merkel, ki je pred dnevi dejala, da se bodo dela lotili z novo kreativnostjo. Ravno tako, kot ustreza tudi že mesece stari napovedi, da Weber kljub morebitni zmagi Evropske ljudske stranke nikakor ni prepoznan kot profil za vodenje Evropske komisije, niti znotraj stranke same, niti širše. Koncept t.i. “spitzenkandidatov” je pri tem mešanju nacionalnih in evropskih idej ter interesov, realpolitično gledano, mrtev. Nihče izmed vodilnih kandidatov tako ne bo dobil nič več kot le tolažilne nagrade.

Kaj sporočajo prerivanja

Toda vsa ta prerivanja, preračunavanja in obljube kažejo še eno realnost. Realnost t.i. bruseljskega balončka. Predlogi kandidatov so produkt dveh elementov – bruseljska birokracija si želi “bussiness as usual”, kot da se nič posebnega ne dogaja v Evropi. Psi lajajo, karavana gre dalje. Kaže pa se, da je očitno tudi kak pes ugriznil. Tako naj bi denimo države V4 zablokirale imenovanje socialista Timmermmansa na vrh Komisije.

Ta drugi element, moč posameznih manjših držav, ki so zaradi razdrobljenosti glasov pridobile na veljavi, nam nakazuje potencialno nevarno smer. Evropa birokratov, ki bo urejala tehnikalije, hkrati pa pozabila na idejo, zaradi katere je bila ustanovljena. Evropa, kjer bomo počasi, vendar z gotovostjo spet ugasnili luč miru in nemotenega razvoja. Nemka na čelu Evrope, prvič po 40 letih, in ostale države v stalnih sporih in prerivanjih, ne obljublja nič dobrega za ravnotežje v Evropi.

Še pomnite temelje?

Z idejo Evrope niso pričeli birokrati, ki so želeli urediti ukrivljenost banan. Očetje Evrope so se na temelju panevropske ideje in zavedanja, da je Evropa kontinent skupnih vrednot, sprevideli, da je to tisto vezivo, ki lahko prepreči prihodnje spopade. Obramba človekovega dostojanstva in ohranitev miru ter svoboščin so jedro Evropske zveze. Gre za filozofski, ideološki, če želite, temelj. Gre za idejo, za ideal. Za nikoli v popolnosti doseženo realnost.

Obenem pa ga za odgovor na vprašanje, kaj imamo od tega, veže še močan gospodarski razvoj, ki je eno izmed orodij miru. Relativno blagostanje je protistrup za vsakršno nekontrolirano rast skrajnih ideologij, ki bi ta kontinent potisnile preko vrelišča. Tudi na današnji dan, tudi s temi kandidati, smo daleč stran od tega vrelišča. Toda prihodnja Evropska komisija, prihodnje evropsko vodstvo, ki pa bi se poskušalo obnašati, da je “business as usual” mogoč, pa predstavlja le še eno dodano poleno k segrevanju kotla. Popolnoma nepotrebno poleno, če bi se evropska politika želela pogledati v ogledalu, priznati, da je potrebno iskati voditelje in ne upravljalcev premoženja; filozofe in ne birokrate, ljudi idej in načel.

Evropa namreč pozablja na jedro, na temelje iz katerih je gradila to stavbo. Še tako lepa fasada v obliki Erasmus+, ali kmetijskih subvencij, bo padla, če bo temelje spodkopalo zanikanje znamenj časa. Tako kot lahko spremljamo znamenja, da je to glasovanje prvo, gotovo pa ne zadnje.

12 KOMENTARJI

  1. Prvi problem Evrope je problem raznarodovanja, razkristjanjevanja, priseljevanja muslimanov in islamizacije kot aktualni projekt kulturnega marksizma levice in zavezniških islamistov, ki mu asistirajo ralični evropski politiki brez otrok npr. Merkel, Juncker, Macron, May, Lefven z maksimo po meni potop! V tej luči je nova kandidatka idealna , saj ima 7 otrok, med njimi 5 deklic, kar je pomembno, saj se bo borila proti razčlovečenju žensk, ki ga prinaša šeriatsko pravo, ki je osnova islamizacije. To Evropa sedaj in v prihodnjih letih najbolj potrebuje, ne pa raznih vizij in filozofij in zato je nova predsednica sijajna izbira, saj ji ne bo pri srcu sorošizacija evropske politike, kot je bila zgoraj omenjenim politikom.

  2. Popoln polom špicenkandidatov je lep obliž na povolilnih ranah naše špicenkandidatke evropskih levih strank Violete Tomič (Levica), na katero je večina volivcev že uspešno pozabila.
    “Nemško-francoski vlak” je delil in vladal, nekaj malega so pri tem pomagali še Španci in Italijani, zelo dejaven v najožjem vrhu ELS pa je bil tudi hrvaški premier Plenković, ki je uspel spraviti svojo zunanjo ministrico na visok položaj generalne sekretarke Sveta Evrope, a ne tudi sebe na mesto predsednika Evropske komisije. Koliko in kako odločilno ga je pri tem diplomatsko “spotaknil” slovenski premier Šarec in koliko ter kako odločilno mu je pri tem pomagal Macron, se bo še pokazalo. A nobenega dvoma ni, da si je hrvaški premier Plenković z dejavno vlogo v zadnjih kadrovskih delitvah plena znotraj vrha ELS pridobil dovolj političnega kredita in nabral dovolj političnih zaveznikov znotraj EU za nadaljnje trmoglavo vztrajanje Hrvaške pri zavračanju implementacije arbitražne razsodbe ter za nadaljnje vztrajanje Hrvaške pri popolnoma odprtih in brezpogojnih “bilateralnih pogajanjih o vseh odprtih vprašanjih s sosednjo Slovenijo”. Hrvaška politika in diplomacija deluje pač na dolgi rok in usklajeno, slovenska strateško in taktično nedomišljena in neusklajena zunanja politika pa dogajanja v vrhovih EU, Sveta Evrope in Evropskega parlamenta več ali manj le pasivno opazuje, se kdaj nemara celo gasilsko odziva in kdaj pa kdaj nemara komu tudi ponagaja, ko ga pobalinsko spotakne ali zašpeca večjim “bratom” oz. odločevalcem.
    Medtem ko je bil hrvaški premier Plenković ves čas dejaven za kulisjem kadrovskih “iger brez meja” znotraj najmočnejše ELS, se je naš premier šel oddahnit domov, saj ni imel kaj početi na evropskem parketu. Le še enkrat je Marjan Šarec pokazal, po znameniti odpovedi ponujenega nastopa pred evropskimi poslanci prejšnjega sklica, da se ne zaveda, kako pomembna je dejavna navzočnost slovenskih izvoljenih predstavnikov v vseh fazah oblikovanja evropske politike ter v vseh fazah utrjevanja medsebojnih stikov in navezovanja zavezništev.
    Slovensko državno in politično vodstvo je še enkrat pokazalo in dokazalo, da očitno ni doraslo evropskim zahtevam in potrebam ne s strateško domišljeno in taktično razdelano zunanjo politiko in ne s prepričljivostjo svojih najvišjih predstavnikov, zaradi česar ostaja Slovenija vse bolj le nemočna in pasivna opazovalka političnih dogajanj v EU ter vse bolj eksotičen otok samozadovoljnosti in samoizoliranosti znotraj skupnosti EU in obrambnega zavezništva Nato.

  3. Vsaj išiasa ne bo imela. Macron pa naj naredi red najprej v svoji državi, potem pa naj komandira druge. Vase zagledan narcis in Merkolava, ki se “poslavlja”, naj se ne vmešavata v politiko drugih držav po svoji meri. EU bi morala delovati na osnovi enakopravnosti vseh držav, na osnovi demokratičnih načel in sodelovanja. Kamor pelje vse to kupčevanje, pa me navdaja z večjim pesimizmo, kot optimizmom.

  4. Le kako se bo imela URSULA VON DER LEYEN ob sedmih lepih otrocih še čas in voljo ubadati z zmešano Evropo, ki bi jo pravzaprav morala posnemati.

    Pričakujem hud odpor LGBT, FDV in filozofske fakultete ter vse slovenske leve politične javnosti, saj je starševstvo sedmih otrok slab zgled za LGBT antikulturo ter razne “novodobne “znanstvene” teorije spolov.

    • Pričakujete hud odpor ‘teh in teh’. Pa še mojega (niti omembe vrednega) zraven. Ubogi otroci – kaj jim pomaga mama na visokem položaju, če naj bi zaradi tega živeli kot sirote!? Z vsem spoštovanjem in poklonom ob tej odprtosti življenju. Toda ni dovolj otroke roditi …

    • Slovenec kremenit,odlično, jasno,jedernato. Se strinjam ! V Sloveniji bo “revolucija”,če bo Leyenova izvoljena/imenovana za predsednico EK. Dolgo se ne bodo mogli pomiriti.
      Šared pa je res in je povsem druga liga politikov v Bruslju.
      Hvala Bogu,da Hrvaška in Plenković minirata arbitražno odločbo o meji.Kajti njih zanimajo predvsem drugi mejni spori z bolj pomembnimi državami na Balkanu,kot je s Slovenijo.
      Po drugi strani,se sploh ne zavedamo,kaj je v resnici v arbitražni odločbi.Dejstvo je,da se odločba brez dvostranskih pogovorov ne more realizirati.Kar pomeni,da je arbitražna odločba brez veze in nepotrebna.Edino korist so imeli in imajo tisti,ki so sijajno zaslužili.Slovenci pa smo drago plačali ! Iz svojih žepov!

  5. You didn’t vote them in, you can’t vote them out, in fact they can do pretty much whatever they like while living off hugely generous salaries and expense accounts funded by your taxes. EU democracy at its finest once again

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime