Pritisk ilegalnih migrantov na meje Slovenije se je umiril. Skrb, kaj bo prinesla pomlad

Blaž Čermelj
14

Embed from Getty Images
Slovenska policija na področju nezakonitih migracij trenutno preživlja razmeroma mirno obdobje. Vzrok gre sicer iskati zlasti v težavnih vremenskih razmerah, ki so bile zadnji del leta zaradi mraza, snega in dežja izrazito neprijazne.

Toda iz preteklih izkušenj je jasno, da bo tudi letos zimskemu zatišju sledilo mnogo burnejše obdobje. Domnevo potrjujejo tudi poročila iz drugih držav na balkanski poti, zlasti Bosne in Hercegovine, Grčije in Cipra, kjer so razmere kljub zimi precej zaostrene. Zato gre pričakovati, da bodo tudi letošnje številke precej podobne lanskim in predlanskim.

V letu 2020 je policija skupno obravnavala 14.592 nezakonitih prehodov državne meje, kar je za deset odstotkov manj kot leto prej. Upad gre pripisati zlasti ukrepom za preprečevanje prenosa okužb z novim koronavirusom – balkanska migrantska pot se je namreč v spomladanskem valu epidemije skoraj povsem ustavila. Upadlo je tudi število migrantov, ki po zajetju slovenskih varnostnih organov podajo prošnjo za mednarodno zaščito, nato pa med postopkom pobegnejo v eno izmed zahodnih evropskih držav.

Med migranti, zajetimi v Sloveniji, še naprej prevladujejo državljani Pakistana (3.519), Afganistana (3.038), Maroka (2.414) in Bangladeša (1.508). Problematika ilegalnih prehodov je najbolj pereča v policijskih upravah Koper (5.041 ilegalnih prehodov), Novo mesto (3.855) in Ljubljana (3.673). V ostalih PU pa ne presega 1.000 obravnavanih zadev letno. Del migrantov je v Slovenijo vrnjen tudi s strani tujih držav, zlasti iz Italije, in sicer 1.116, kar je štirikratno povečanje v primerjavi z letom prej. 176 migrantov je v Slovenijo vrnila tudi Avstrija, kar je dvakrat več kot leto prej.

Migrante pa v države prihoda vrača tudi Slovenija, ki je lani na Hrvaško vrnila 9.950 migrantov, oziroma za 10 % manj kot leto prej. Delež je tako v skladu s splošnim zmanjšanjem števila zajetih migrantov.

Ali Slovenija maltretira migrante?

Prisilno vračanje v varne države je večkrat deležno ogorčenja s strani nevladnih organizacij. Njihovi očitki se sicer v večini obtožb nanašajo na ravnanje hrvaških varnostnih organov, so pa obtožb deležni tudi slovenski policisti.

Pri tem je v zadnjem času najbolj odmeval incident v Postojnskem centru za tujce, kjer so policisti ukrepali zoper dva državljana Alžirije.

Ta sta bila nameščena v posebno varovano sobo, vendar je eden od njiju zamašil straniščno školjko ter povzročil poplavo, ob tem pa tudi uničeval inventar. Policisti so ga na skupnem stranišču nato obvladali. Za ta prostor so se med drugim odločili, ker je bila soba umazana z urinom in blatom.

Po obtožbah nevladne organizacije Delovna skupina za azil naj bi policija migranta ob tem tudi pretepla. Za to je Generalna policijska uprava uvedla inšpekcijski nadzor, ki po pregledu posnetkov ni ugotovil kršitev.

Zgodbe odmevajo tudi izven slovenskih meja

Takšne zgodbe v Sloveniji navadno nimajo večjega odmeva, saj nadzori praviloma pokažejo, da kršitev ni bilo. Kljub argumentiranim zavrnitvam pa lahko imajo negativne posledice izven slovenskih meja

Tako je morala italijanska ministrica za notranje zadeve Luciana Lamorgese odgovarjati na vprašanje poslanca Erasma Palazzotta (LEU) o “neuradnih ponovnih sprejemih” iz Italije v Slovenijo. Ob tem je zatrdila, da se Slovenija drži Ženevske konvencije in da je tako kot Hrvaška varna država v smislu spoštovanja človekovih pravic in mednarodnih konvencij.

A če Slovenija in Hrvaška razmere še nekako obvladujeta, pa to ne velja za Bosno in Hercegovino, ki težav ta trenutek ne obvladuje in kjer bi migranti ob vrnitvi čez italijansko vzhodno mejo lahko končali.

V Bosni na mrazu živi skoraj 2.500 beguncev

Razmere so se še posebej zaostrile po 23. decembru, ko je pogorelo taborišče Lipa, v katerem sedaj v šotorih živi približno 750 migrantov.

O tej težavi so 13. januarja v Bihaću razpravljali veleposlanik EU v BiH Johann Sattler ter veleposlanika Avstrije in Nemčije, ter si nato skupaj z bosanskim ministrom za varnost Selmo Cikotićem ogledali taborišče Lipa, ki naj bi ga vojska v naslednjih tednih ustrezno opremila tudi za zimske razmere.

Minister je ob ogledu opozoril, da je zdaj ključnega pomena ustvariti načine za obvladovanje krize, kar ne bo lahko. Ob tem pa dodal, da problem migrantov ni zgolj humanitarno ali varnostno vprašanje, ampak že dobiva razsežnosti resne politične krize.

Končanja migrantske krize ni na vidiku

Da bo letošnje poletje s stališča ilegalnih prehodov meje precej podobno lanskemu medtem že napoveduje stanje v Grčiji in na Cipru, ki ga migranti v zadnjem času vse bolj uporabljajo za prihod v EU. Grške oblasti se sicer pogovarjajo, da bi v Turčijo vrnile 1.450 ilegalnih migrantov z Lesbosa in drugih otokov. Toda ob tem Turčija omogoča, da migranti v EU brez težav prihajajo na Cipru, kjer je meja s turškim delom otoka zelo porozna.

Po ocenah mednarodnih organizacij, ki jih navaja agencija Reuters, v Turčiji ta trenutek biva kar tri milijone ljudi, ki bi si želeli vstopiti v EU.

Pogovori o tem, da bi vsaj nekaterim od njih dovolili urejeno vstopiti na območje Evropske unije, zaenkrat niso obrodili sadov. Za to si sicer prizadevajo številne nevladne organizacije, ki so potem pripravljene prevzeti samo logistiko in oskrbo.

Tako je 12. januarja 16 nevladnih organizacij na italijansko notranjo ministrico Luciano Lamorgese naslovilo odprto pismo, v katerem so jo pozvali, naj omogoči izvedbo petih evakuacijskih letov iz Libije. Ob tem opozarjajo, da je v zadnjem času umrlo že več ljudi, ki so jih izbrali za premestitev. Med njimi tudi 18 – mesečna deklica.

14 KOMENTARJI

  1. Ali Slovenija maltretira migrante?

    Ne. Pač pa kvazi nevladne organizacije maltretirajo prebivalce SLO. Imejmo pred očmi, da je miroljubna vključitev muslimanov v zahodno družbo doživela polom.

  2. Premikanje ljudi iz enega konca sveta na drugega, ni humanitarno dejanje. Problem s tem samo preseliš in hkrati podvojiš in narediš nove. Takšno preseljevanje je v ekonomskem interesu migrantov in v ekonomskem interesu lastnikov kapitala, ki s tem dobijo poceni delovno silo. Da, priseljevanje je tako pervazivno zato, ker sta tukaj ideološka levica in desnica kapitala našli svoj skupni jezik. Posledica tega je najbolj vidna v ZDA, kjer so leta 2020 evro-američani v starostni skupini pod 18 let postali absolutna manjšina (manj kot 50 % prebivalstva). Še leta 1960 so predstavljali skoraj 90 % prebivalstva! Družbene probleme, ki jih je ta zamenjava povzročila, spremljamo dnevno na naših TV zaslonih.

    Problem je v tem, da priseljenci kaj kmalu za svojo referenčno skupino glede ekonomskega blagostanja, vzamejo avtohtono prebivalstvo. Ta nivo ekonomske prosperitete pa le stežka dosežejo. Razlogi za to so tudi kultura in vzorci vedenja, ki jih migranti prinesejo iz svojih disfunkcionalnih držav. Ta primerjalni neuspeh vodi v jezo in agresijo. Kulturne asimilacije ni in je tudi ne more biti, saj smo ljudje različni in večdimenzionalni. Multikulturnost prizadene in atrofira družbeni kapital in zaupanje v družbi, kar je empirično dokazal tudi dr. Putnam v svojih socioloških raziskavah. V bistvu se s tem ruši fundamentalno človekovo skupnost, ki nam daje ukoreninjenost, zgodovino, prihodnost, vizijo, identiteto in pripadnost.

    Zagovarjanje multikulturnosti in preseljevanja torej NI in ne more biti humanitarno početje. Gre za izrazito anti-humanitarno delovanje, pa čeprav je morda tlakovano z dobrimi nameni.

    • Rudolf Končar, odlično!
      Tiste države, ki so že prej gostile migrante, tudi tiste iz bivših kolonialnih dežel, je ta praksa pokazala, da asimilacije ni in je nikoli ne bo. Prihajajo iz drugačnih okolij in se niso navajeni prilagodit. Edino kar jim ustreza je denar, za katera pa zaradi propagande levičarjev mislijo, da jim pripada! Seveda brez dela in upoštevanja sloga življenja držav gostiteljic.
      Svoji k svojim! Bogate arabske države ne gostijo niti enega migranta! Zakaj? Ker jih poznajo! Dajo jim sredstva, pametne telefone in jih naženejo v Evropo! K nam na pleča! Pri nas pa bi jih nevladne organizacije še uvažale!
      Slediti je treba denarju!

  3. Kako ste tako brezsrčni, da izpostavljate incidente in zla dejanja ljudi, ki živijo v skrajni bedi in želijo le to, da pridejo v bolj prijazen svet?! In s tem ustvarjate sovražno razpoloženje do njih? Ste med borci proti tujcem tudi taki, ki ste delali jaslice, na katetih je glavni “junak” nebogljenček brez strehe nad glavo? Vas je kaj pretresla zgodba o iranski materi, ki je lani v snegu rodila v gozdu blizu Ilirske Bistrice? Kaj boste rekli, ko vam bo Bog rekel: tujec sem bil, a me niste sprejeli? Boste rekli, da se Bog ne nahaja v muslimanu, v Afričanu …, da ga zato niste sprejeli? Ne samo, da ga niste sprejeli, ampak ste tudi druge hujskali proti temu, da bi jih sprejeli? In to celo v imenu krščanstva, ki da ga ogrožajo prišleki?

    • Vsak človek je dolžan najprej sam, potem pa v svoji skupnosti ustvarjati bolj prijazen svet. Vsak je zavezan svoji skupnosti in je dolžan k njej prispevati. Vsak človek je dolžan prižgati luč v sebi in nato v svoji okolici.

      Migranti pa svojo sredino in zavezo do bližnjega zapuščajo. Vodi jih mamon. Gredo na drugi konec sveta, da bi želi sadove drugih ljudi in drugih skupnosti. V te skupnosti pa ne vstopajo več ponižno, ampak nasilno. Namesto da bi se učili, vztrajajo na svojih kulturnih vzorcih. In s tem ugašajo luči, kamor koli gredo.

      Iranska mater se je odpravila noseča na pot, ker je hotela v Nemčiji roditi. To bi ji zagotovilo nemško državljanstvo. Enako počenjajo mehičanke v ZDA (anchor baby). Torej je zaradi mamona tvegala življenje in zdravje svojega otroka. To je zavržno dejanje. Usmiljeno bi bilo to žensko oskrbeti in vrniti! Drugače bodo prišle druge za njo z enako idejo in mnoge od njih se bodo znašle v podobni situaciji. Zavržno je spodbujati zavržna dejanja!

      Hvalite zavržna dejanja in grajate dobro. Svojo naivnost prodajate kot dobroto. Hvalite krivico in spodbujate pohlep. Ker vam manjka presoje, rušite temelje skupnosti. Vse pa ovijate v besede evangelija, ki ga sprevračate po lastni podobi!

      Kdor hoče služiti tujcu, naj se opasa in odide v tuje dežele. Nikar pa naj v senci noči ne odpira vrat obzidja svojih očakov!

    • Vprašanje gospodu Kurinčiču! Koliko begunskih družin ste doslej sprejeli pod svojo streho!? Kolikim beguncem ste doslej pomagali najti zapislitev pri nas ali pomagali pri šolanju otrok!? Nočem biti nesramna, nočem pa tudi, da mi kdorkoli vzbuja slabo vest, ker postavljam jaslice!
      Na načelni ravni je večina ljudi pripravljena pomagati ljudem v stiski. Ni ravno treba, da so to kristjani, seveda pa se to od njih pričakuje. Dolžnost imam, če sem kristjan, v prvi vrsti poskrbeti zase in za svojo družino, da nisem v breme nikomur, ne posameznikom ne državi! Moje sočutje lahko izražam prišleku v zelo omejenem obsegu ( ga nahranim, podarim oblačila, darujem nekaj v denarju in ga predvsem človeško toplo pogostim). Več ni v moji moči in prelagam odgovornost na državo, ki ustrezno ukrepa v zvezi s to problematiko. Tudi država mora najprej poskrbeti za svoje ljudi! Pred kratkim sem brala zapis Ljubljančana, ki je prizadeto ugotavljal ” Ljubljana ni več moje mesto”. Prav ima! Ni edini, ki ga dejstvo, da je prišlo do “kulturnega prevzema” boli. Ne pozabimo kam so nas protestniki na ulicah še nekaj mesecev nazaj podili!! Resda kristjan išče božje kraljestvo na zemlji, ampak ta svet je že tako ustvarjen, da je treba upoštevati tudi vsakokratnega ” cesarja”, zlasti , če se gremo demokracijo. Verjamem, Kurinčič, da razmišljate kot kristjan, ki bi rad kar najbolj dejavno upravičil svojo vero. Zanimivo, kako blizu sta si na tej točki s Fajonovo, ki pa seveda diametralno nasprotno od vas, zagovarja, pa še kako!!, “cesarjevo kraljestvo”. ” Pridite k meni vsi, ki me boste volili, saj je zame Slovenija le poligon za skok na oblast!”
      Kako je z množično preokupiranostjo s tujci, ve Zahodna Evropa! Cerkve gorijo….Bodo imeli tujci zato boljši kos kruha!? Po mestih nastavljajo bombe in pobijajo nedolžne ljudi!
      Problem bi morala reševati Evropa, z dogovorjeno akcijo kako pomagati ljudem v njihovih matičnih deželah! Naučiti jih hoditi in omogočiti jim družbeni razvoj! Strinj pa se, da tukaj vlečejo grde poteze velike sile in prekleti interesi, ki so stalnica v družbeni dinamiki.
      ” Spavaj Dete sladko…” Zdaj grem pa pospremit prijatelja invalida do vrat, ga obut in mu obleči plašč. K nam namreč hodi vsak dan na kosilo.In naše jaslice občuduje. Zadnjič je pred njimi kar pokleknil.

      • Draga znanka “Šalotka”, čestitam za prijaznost do invalida in za vse, kat si dobrega naredila. Če je bil tujec, je tvoja dobrota še večja.
        Mislim pa, da v tej debati ne gre za to, da bi se hvalili s svojimi dobrimi deli, ampak za naš načelen odnos do ubogih. Za to, ali ustvarjamo v medijskem prostoru vzdušje dobrote tudi do tujcev ali za izključujočnost, za to, da smo dobri samo do svojih ali nam je mar tudi za kakega samarijana. Nobeno dobro delo pa nam ne daje licence za to, da na načelni ravni zavračamo pomoč tujcem.
        Predvsem pa v tej debati ne gre za našo osebno dobroto, ampak za to, kako se kot narodna in državna skupnost odzivamo na vprašanje migracij. Ali se takoj čutimo ogrožene in gojimo sovražnost do prišlekov ali trezno premislimo, kaj nam je kot ljudem in kristjanom storiti. Kaj nam prišleki lahko prinesejo, kako se na izziv odzvati. Menim, da Slovenci najbolj ogrožamo sami sebe s svojo življenju nenaklonjeno mentaliteto in prakso. S tem, da si rodila in vzgojila tri otroke – in za to ti še bolj čestitam – si veliko naredila za to državo, z govorjenjem o tem, kako nas drugi ogrožajo, pa prav nič. Samo strah širiš.

  4. Prižgite luč v sebi, da boste videli brate in Boga v drugih!
    Kaj veste o iranski materi, da jo obsojate, ji pripisujete pohlep, celo zavržno dejanje, ko išče zase in svojega otroka človeka vredno življenje? Kdo ste, da ji tega ne privoščite, da ji to odrekate?! Še več – da ustvarjate vzdušje sovraštva do nje in njej podobnih.
    So bili tudi naši begunci pred komunizmom ljudje zavržnih dejanj in egoistični materialisti, ko so bežali čez mejo iskat svobode in kruha?
    Če je tu kaj zavržno, je ljudi tlačiti v svoj ksenofobni ideološki vzorec in pljuvati na človeško trpljenje.

    • Jože, lajnanje svetopisemskih odlomkov, vas ne odvezuje od logičnega mišljenja. Odrasle in formirane osebnosti, pri odločitvah, ki so pomembne za družbo, uporabljamo temeljit in poglobljen razmislek. Vi pa lajnate, kot stara terciarka.

      Se vam zdi normalno, da gre visoko noseča ženska na pot v Nemčijo? Mar se v Bosni ne da roditi? Bosanke se z vami gotovo ne strinjajo. Človeka vredno življenje se da ustvariti samo v Nemčiji? Hinavščina vam leze čez ušesa.

      Mar se vam je med pandemijo skisalo, da tako puhoglavo kvasite? Rabite pogovor, pa zbujate po nepotrebnem pozornost?

  5. V begunskem centru v Postojni si je znanec nabral bogate izkušnje s tamkajšnjimi stanovalci. Kot policist je delal med njimi nekaj mesecev in popolnoma živčno uničen prišel domov.Država jim nudi vso možno oskrbo, med njimi pa je veliko izsiljevanja in izgovarjanja na človekove pravice, ki jim ni mogoče zadostiti. Pred stavbo pa so lani skupine protestnikov razgrajale proti upravi taborišča, češ da begunce maltretirajo.Narobe svet ali dobrota je sirota !?? Kdo pri nas zadeve politizira, se ve! Pa tudi zakaj, se ve!
    Na ravni države sem pač za Orbanov model. Ja, v perspektivi me je strah za prihodnost Evrope, ker vem da jo bodo tuje kulture povozile. Strinjam se, da smo za marsikaj krivi Evropejci sami, saj ne črpamo več zdravih sokov iz korenin ampak se napajamo z multikulti koktajli, ker trenutno vodijo svet temne, brezbožne sile! Nekaj žarkov svetlobe vendarle oddajamo od sebe v zaupanju, da bo Bog z nami vse dni do konca sveta.

  6. Joze Kurincic kapo dol za stavek : Ce je tu kaj zavrzno je ljudi tlaciti v svoj ksenofobni ideoloski vzorec in pljuvati na clovesko trpljenje. Vendar poanta tistih ,ki nasprotujejo prijaznemu odnosu do migrantov je v tem, da jih 60% ni dejansko ogrozenih ampak jih je pol od tega placanih ekstremistov in pol teh , ki racunajo na Evropsko solidarnost.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime