Prišlekom katerih narodnosti v Evropski uniji podelimo največ državljanstev?
POSLUŠAJ ČLANEK
Po poročanju Eurostata je v letu 2017 državljanstvo države članice Evropske unije pridobilo 825.447 priseljencev. Vendar pa na tej ravni med državami članicami obstajajo precejšnje razlike. Skoraj 80 % novih državljanov EU si je novo državljanstvo uredilo v eni od šestih članic povezave: Italiji, Združenem kraljestvu, Nemčiji, Franciji, Švedski in Španiji.
Slovenija je, v teh tokovih večinoma nepomembna. Izjemo predstavlja območje nekdanje Jugoslavije. V Sloveniji so pri pridobivanju njenega državljanstva najbolj uspešni prebivalci Bosne in Hercegovine, pa tudi Severne Makedonije in Srbije. Skupno je Slovenija leta 2017 podelila 1.563 državljanstev prebivalcem, ki ne prihajajo iz države članice EU.
Eurostatovo poročilo razkriva, da podeljevanje državljanstev prebivalcem državljanom drugih držav v zadnjem desetletju ostaja v približno enakem obsegu. Predlanska številka 825.447 je sicer nižja od rekordne iz leta 2016, ko je bilo podeljenih 994.799 državljanstev, a ostaja v pričakovanem obsegu glede na leta prej. Obseg podeljevanja državljanstev se namreč v zadnjih letih drži med 800 tisoč in milijonom novim državljanom na leto. Podatki za lansko leto bodo znani šele čez eno leto, a pričakovati je, da ne bodo bistveno različnejši od letošnjih.
V Evropski uniji sicer živi dobre pol milijarde ljudi.
Kot je že bilo omenjeno, skoraj 80 % svojih državljanstev prišlekom iz tujih držav podeli zgolj šest držav. Italija 18 %, Združeno kraljestvo 15 %, Francija in Nemčija vsaka po 14 %, Švedska in Španija pa vsaka po 8 %. Na preostale države večinoma odpadejo zgolj drobtinice, nekatere velike članice EU, kot sta Poljska in Romunija, k temu deležu ne dodata niti odstotka.
Ljudje, ki prihajajo v EU, si največkrat želijo državljanstvo čisto specifične države. Za Slovenijo skrivnosti ni, večino novih državljanov predstavljajo prebivalci nekdanjih jugoslovanskih republik. Preostalih je med njimi zgolj za vzorec.
Generalno gledano je bilo v preteklem letu največ državljanstev EU podeljenih Maročanom. Teh je v skupni številki 8 % oziroma 67.848. To je sicer glede na prejšnje leto več kot polovičen upad.
Sledijo Albanci, teh je 58.853 oziroma 7 %, 4 % pa predstavljajo Indijci in Turki.
Maročani so do državljanstva najpogosteje prišli v Franciji, Španiji in Italiji. Kar 83 % državljanstev so namreč dobili v teh treh državah.
Še večji razkorak kot pri Maročanih lahko vidimo pri Albancih. Ti so do svojega državljanstva v 97 % prišli Grčiji in Italiji.
Indijci so novo državljanstvo v 53 % pridobili v Združenem kraljestvu, Turki pa v 50 % v Nemčiji.
Države pri podeljevanju državljanstev večinoma ne eksperimentirajo. V veliki prednosti so tisti narodi, s katerimi so te kulturno in zgodovinsko povezane. To se vidi zlasti v vzhodni Evropi, kjer imajo daleč največ uspeha pri pridobivanju državljanstev Ukrajinci.
Velika izjema je Švedska, kjer so pri pridobivanju njenega državljanstva najbolj uspešni Sirci in Somalci. Zanimiv sistem imajo tudi na Danskem, kjer nihče od priseljenih narodov nima več kot 5 % deleža, kar nakazuje na zelo premišljeno politiko priseljevanja.
Slovenija je, v teh tokovih večinoma nepomembna. Izjemo predstavlja območje nekdanje Jugoslavije. V Sloveniji so pri pridobivanju njenega državljanstva najbolj uspešni prebivalci Bosne in Hercegovine, pa tudi Severne Makedonije in Srbije. Skupno je Slovenija leta 2017 podelila 1.563 državljanstev prebivalcem, ki ne prihajajo iz države članice EU.
Eurostatovo poročilo razkriva, da podeljevanje državljanstev prebivalcem državljanom drugih držav v zadnjem desetletju ostaja v približno enakem obsegu. Predlanska številka 825.447 je sicer nižja od rekordne iz leta 2016, ko je bilo podeljenih 994.799 državljanstev, a ostaja v pričakovanem obsegu glede na leta prej. Obseg podeljevanja državljanstev se namreč v zadnjih letih drži med 800 tisoč in milijonom novim državljanom na leto. Podatki za lansko leto bodo znani šele čez eno leto, a pričakovati je, da ne bodo bistveno različnejši od letošnjih.
V Evropski uniji sicer živi dobre pol milijarde ljudi.
Nekatere države so bolj priljubljene od drugih
Kot je že bilo omenjeno, skoraj 80 % svojih državljanstev prišlekom iz tujih držav podeli zgolj šest držav. Italija 18 %, Združeno kraljestvo 15 %, Francija in Nemčija vsaka po 14 %, Švedska in Španija pa vsaka po 8 %. Na preostale države večinoma odpadejo zgolj drobtinice, nekatere velike članice EU, kot sta Poljska in Romunija, k temu deležu ne dodata niti odstotka.
Kdo si najbolj želi državljanstvo EU
Ljudje, ki prihajajo v EU, si največkrat želijo državljanstvo čisto specifične države. Za Slovenijo skrivnosti ni, večino novih državljanov predstavljajo prebivalci nekdanjih jugoslovanskih republik. Preostalih je med njimi zgolj za vzorec.
Generalno gledano je bilo v preteklem letu največ državljanstev EU podeljenih Maročanom. Teh je v skupni številki 8 % oziroma 67.848. To je sicer glede na prejšnje leto več kot polovičen upad.
Sledijo Albanci, teh je 58.853 oziroma 7 %, 4 % pa predstavljajo Indijci in Turki.
Ciljne države
Maročani so do državljanstva najpogosteje prišli v Franciji, Španiji in Italiji. Kar 83 % državljanstev so namreč dobili v teh treh državah.
Še večji razkorak kot pri Maročanih lahko vidimo pri Albancih. Ti so do svojega državljanstva v 97 % prišli Grčiji in Italiji.
Indijci so novo državljanstvo v 53 % pridobili v Združenem kraljestvu, Turki pa v 50 % v Nemčiji.
Geografska in kulturna povezanost je ključnega pomena
Države pri podeljevanju državljanstev večinoma ne eksperimentirajo. V veliki prednosti so tisti narodi, s katerimi so te kulturno in zgodovinsko povezane. To se vidi zlasti v vzhodni Evropi, kjer imajo daleč največ uspeha pri pridobivanju državljanstev Ukrajinci.
Velika izjema je Švedska, kjer so pri pridobivanju njenega državljanstva najbolj uspešni Sirci in Somalci. Zanimiv sistem imajo tudi na Danskem, kjer nihče od priseljenih narodov nima več kot 5 % deleža, kar nakazuje na zelo premišljeno politiko priseljevanja.
Povezani članki
Zadnje objave
Vlada se je odločila: RTVS se ukinja!
25. 4. 2024 ob 15:50
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
1 komentar
lukaab
bosanci in slovenci pa res nimamo kaj skupnega, idioti ! gre za klasično poceni delovno silo, problem politike !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.