Paradoks katoliških šol v ZDA: zelo uspešne, a z vedno manj učenci
"Vprašala ga bom, ali je že kdaj naredil selfie in kateri okus sladoleda ima najraje," je dejala osemletna učenka Allison Reyes iz katoliške osnovne šole v vzhodnem Harlemu, ki jo je v petek doletela čast obiska papeža Frančiška.
Papežev obisk bi lahko opozoril na svojevrsten paradoks katoliških šol v ZDA: so zelo uspešne, a po drugi strani jim vse bolj primanjkuje učencev, pišejo v The Economistu.
Veliko naučijo, malo trošijo
Otroci katoliških šol so v standardiziranih testih uspešnejši od javnih šol v soseščini, čeprav v povprečju porabijo tisoče dolarjev manj denarja na učenca.
Večina jih maturira na srednješolski ravni in 86 odstotkov jih nadaljuje štiriletni visokošolski program.
Katoliške šole so še posebej uspešne pri poučevanju otrok družbenih manjšin, saj njihovi učenci črnskega in latino porekla v večji meri diplomirajo na srednješolski in visokošolski ravni, kot znaša siceršnje povprečje.
A kljub akademskim uspehom se je število katoliških osnovnih šol v ZDA od leta 1965 prepolovilo, z več kot 12 tisoč na okoli 6 tisoč. Pred petdesetimi leti jih je obiskovalo 6.5 milijonov učencev (polovica vseh otrok iz katoliških družin), danes pa manj kot 2 milijona, oziroma samo še 15 odstotkov vseh katoliških otrok.
Denarja vse manj
Glavni razlog za zapiranje katoliških šol je finančne narave. Ob denarju iz škofij so se v preteklosti financirale tudi iz šolnin, vendar so demografski trendi ta model spodkopali.
Leta 1950 je večina katolikov živela na ameriškem severovzhodu in srednjem zahodu, kjer je tudi največ katoliških šol. Sedaj jih je na teh območjih zgolj še polovica, v porastu pa so na jugozahodu ZDA. Tamkajšnji katoliški otroci pa večinoma ne obiskujejo katoliških šol, saj teh še ni ravno veliko.
Vse težji finančni časi so prišli tudi za ameriške škofije. Milijardni stroški za pravne storitve in sodne poravnave zaradi pedofilskih škandalov, vse dražje vzdrževanje starih šolskih stavb ter naraščanje stroškov učiteljskega kadra, ki pretežno ne prihaja več iz redovniških vrst, so močno oklestili zmožnosti za financiranje cerkvenih izobraževalnih programov.
Svoje prispeva tudi konkurenca šol z državno koncesijo, katere v nekaterih primerih celo najemajo prazne prostore nekdanjih katoliških izobraževalnih ustanov.
Namen katoliških šol je skozi leta ostal enak, a spremenila se je struktura učencev, ki jih obiskujejo. V katoliških šolah danes 70 odstotkov otrok prejema finančno pomoč, 89 odstotkov izpolnjuje pogoje za brezplačno in cenejše kosilo. 22 odstotkov je temnopoltih in skoraj 70 odstotkov je Latino-Američanov.
Kje so rešitve?
Ena od možnosti bi lahko bila, da bi z nesporno uspešnostjo v svoj izobraževalni program pritegnili več nekatoliških učencev.
Na prvi pogled najenostavnejša rešitev pa je v resnici najtežje izvedljiva. "Če bi lahko prestavili šole iz Pittsburga v Brownsville, bi bili v odlični kondiciji," pravi oče Corpora iz teksaške župnije na meji z Mehiko, kjer živi skoraj milijon Latino-Američanov, ki pa lahko svoje otroke vpišejo le v 14 katoliških šol.
V ZDA živi približno 322 milijonov ljudi, od tega se jih 71 odstotkov opredeljuje za kristjane, oziroma okoli 20 odstotkov za katoličane (skupaj približno 68 milijonov ljudi).
Ameriški izobraževalni sistem ima okoli 93 tisoč osnovnih šol, od tega dobrih 68 tisoč javnih in 25 tisoč zasebnih.
V Sloveniji imamo 447 osnovnih šol, od tega 444 javnih in 3 zasebne.
Ameriški izobraževalni sistem ima okoli 93 tisoč osnovnih šol, od tega dobrih 68 tisoč javnih in 25 tisoč zasebnih.
V Sloveniji imamo 447 osnovnih šol, od tega 444 javnih in 3 zasebne.