Iskanje identitete v Kristusu, ne v medijih in šoli – Stična mladih 2023

Tretja sobota v septembru v Stično privablja množice mladih katoličanov, letos že 42. leto po vrsti. Organizatorji so za rdečo nit izbrali iskanje identitete, festival pa naslovili: Kdo praviš, da sem? Letos jim je šlo na roko tudi vreme in v Stični se je zbralo lepo število mladih, primerljivo s predkoronskimi časi, odkar se je precej spremenil tudi sam koncept festivala, ki zdaj traja ves dan in ima bolj kot v preteklosti festivalski značaj.

Pri sveti maši je mariborski nadškof Alojzij Cvikl mlade opozoril, da jim prav na področju identitete šola in mediji lahko slikajo napačno sliko, in jih pozval, naj se obrnejo na Boga. K temu jih je vzpodbujalo tudi več delavnic in duhovni program v cerkvi s pričevanjem salezijanca Gašperja Otrina. Vsebinsko so se osredotočili bolj na osebno identiteto in tako v Stični nismo videli veliko predstavnikov družbeno-političnega življenja, čeprav je tudi slednje, kot nam je poudaril škof Andrej Saje, pomembno. Vidna je bila tudi odsotnost predsednice republike, ki je sicer svojo udeležbo sprva potrdila, kasneje pa odpovedala.

»Pomen Stične je, da nisi sam, da so okoli tebe ljudje, ki podobno razmišljajo, in da ti da odgovore na vprašanja, o katerih razmišljaš tudi po tem, ko se iz Stične vrneš domov,« pove vodja ekipe, ki je ustvarjala grafično podobo, Gabriel Klančar. Glavni koordinator festivala Tadej Zalar pa ob tem doda, da si želijo, »da se vsak vpraša, od kod izvira njegova identiteta. Nekateri se sprašujejo. Nekateri še ne.« želijo pa s programskimi poudarki k temu razmisleku vzpodbuditi vsakogar, da pride do zavedanja, »da nam je Bog dal identiteto v Kristusu in da so identitete, za katerimi se skrivamo za družbenih omrežjih, lažne.«

K temu so mlade skušali nagovoriti tudi grafično, z delno zamegljenimi slikami, ki hkrati odstirajo tisto pravo podobo. Podobno tudi z množico oblik, ki je vsaka različna, a hkrati nobena napačna, vse pa "pašejo" skupaj, še pojasni Klančar.

Festival kot ena velika skupnost

Po uvodnem nagovoru se je festival začel s sveto mašo, kar je sprememba glede na »predkoronske« čase ko je bila maša ob zaključku festivala, ki se je končal popoldne. Zdaj že tretje leto poteka ves dan in se zaključi s koncertom. »Pomembno se mi zdi, da skupaj  s sveto mašo Bogu izročimo ta dan, kot ena velika skupnost, kar je tudi temelj krščanstva.« Skupen je tudi zaključek s koncertom, vmes pa festivalsko dogajanje, kjer lahko vsakdo najde nekaj zase.

Druženje in bolj »posvetni« koncerti z Vladom Kreslinom in Galom Gjurinom na glavnem odru, delavnice, od retorike, duhovnosti, vprašanja znanosti in vere, izzivov odraščanja, okoljske vzgoje, zasvojenosti, vzgoje za življenje, pa do podjetniških, folklornih, dramskih Gregorja Čušina in cirkuških točk. Za tiste, ki iščejo bolj poglobljeno duhovnost, pa tudi dogajanje v cerkvi, z molitvijo rožnega venca, slovesnimi večernicami in adoracijo.

Festival je bil tudi nekoliko taizejsko obarvan, v duhu priprav na Evropsko srečanje mladih, ki bo ob koncu leta potekalo v Ljubljani.

Škof Cvikl: Medijski svet od mladega človeka pričakuje, da bi v ogledalu videl nekaj drugega, kot je

Nadškof Alojzij Cvikl je v pridigi razmišljal ob evangeliju, v katerem Jezus sprašuje svoje učence, kdo je, in ugotavlja, da večinoma niso prepoznali njegovega božanstva. Nadškof je mlade izzval, kdo je Jezus zanje, ter ugotavljal, da pravo vedenje prihaja od Svetega Duha in Petru kljub njegovim hibam omogoči, da postane skala, na katero Jezus sezida svojo Cerkev. »Bog daje moč, da smo glas, da naprej širimo besedo. Kdor je v Kristusu, je nova stvaritev.« Dotaknil pa se je tudi nekoliko bolj družbenega vidika: »Mi se sprašujemo, kdo smo. V šoli vam morda povedo, da ste morda lahko tudi kaj drugega, kot so vam starši povedali, da ste. Medijski svet od mladega človeka pričakuje, da bi v ogledalu videl nekaj drugega, kot je.« Zato mlade spodbuja, da o tem, kdo so, namesto medijev rajši sprašujejo Boga, ki jih ljubi.

»Ljubljenost in zavednost Gospodovega pogleda naredi novega človeka. To je pot v novo, lepše življenje. Kogar je simpatija že kdaj lepo pogledala, ve, kaj to pomeni. Ko sem ljubljen, nisem več številka. Spoznam, kdo sem, in ne iščem več trenutnih užitkov, da bi z njimi zapolnil praznino, ki je ob meni.«

Podobno meni tudi predsednik slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje: »Če se mi ne bomo spoštovali, nas tudi drugi ne bodo,« je dejal ob pozivu, naj se zavzamemo za svojo vero tako zasebno kot tudi javno ter naj nas ne bo sram, da jo imamo. Ugotavlja pa tudi, da je tega sramu med današnjimi mladimi katoličani manj, kot ga je bilo v preteklosti.

Udeležbo odpovedala predsednica, tudi sicer skoraj brez politike

Vidna je bila letos odsotnost predstavnikov javnega in političnega življenja, nekaj slednjih, med drugim Aleš Primc in poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, je bilo na stojnicah, prišla je še direktorica urada za mladino Tina Kosi, na delavnicah pa so se temu najbolj približali na podjetniški in retorični. Močno je zevala odsotnost predsednice Nataše Pirc Musar, ki je sicer vabilo na Stično sprva sprejela, nato pa so prišle vmes pomembnejše mednarodne obveznosti. Drugih predstavnikov družbeno-političnega življenja pa organizatorji niso vabili.

Kot so povedali, je program letos usmerjen bolj k osebnemu iskanju identitete udeležencev in so temu primerno vsebinsko urejene tudi delavnice. Prav tako, kot pravijo, gre za krščanski festival, v čemer se tudi razlikuje od drugih. Je pa prisotnost pogrešalo nekaj udeležencev, s katerimi smo se pogovarjali, sicer predvsem starejših, ki so v Stični v preteklosti kaj takšnega že našli.

4000 mladih: V ospredju druženje in iskanje vsebine

Sicer so organizatorji veseli, da se število udeležencev vrača proti predkoronskim ravnem, pri čemer jim je šlo letos na roko tudi vreme. Ocenjujejo, da je bilo v Stični danes preko 4.000 mladih, približno 250 od tega jih je pri pripravi dogodka tudi aktivno sodelovalo. Stična je namreč že 42 let dogodek, ki ga za mlade pripravljajo mladi »ki se lahko vključijo že zelo zgodaj, kasneje pa prevzamejo tudi odgovornejše funkcije,« pove direktor Katoliške mladine Matevž Mehle, ki bdi nad celotnim festivalom.

Udeleženci, večinoma srednješolci, so bili nad dogajanjem navdušeni. Kot pravijo, je vsakdo našel nekaj zase, izbire pa toliko, da je bilo kar težko izbrati, katere delavnice se udeležiti in katere izpustiti. Sicer pa poudarjajo, da je glavna motivacija za udeležbo druženje, spoznavanje novih prijateljev in srečanje s tistimi, s katerimi se morda vse leto niso videli, ker živijo na drugem koncu Slovenije. Hkrati pa tudi občutek skupnosti in pripadnosti veri ter zanimivo dogajanje. Pohvalili so tudi tehnično izvedbo festivala.

[gallery_media_slugs=vVzGysticna2-2.jpg,sticna2-1.jpg,sticna-11.jpg,sticna-8.jpg,sticna-10.jpg,sticna-6.jpg,sticna-5.jpg,sticna-4.jpg,Uhc68sticna-3.jpg,sticna-2.jpg,sticna-1.jpg]