Najuspešnejši politiki poletja predsednik republike in dva, ki bi to rada postala. Najmanj uspešna tista, ki je obupala

Foto: Twitter
Marta Kos je "out", zgolj tretjina od njenih 15 odstotkov pa se je prelevila k Nataši Pirc Musar, kaže prva anketa po izstopu izbranke vladne stranke Svoboda iz predsedniške tekme. 

Tekma za predsednika republike tako ostaja povsem odprta, Anžetu Logarju pa gre v njej bolje, kot je pričakoval marsikdo. In ravno slednje je, kot je razvideti iz presoj sodelujočih v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov, bistveno zaznamovalo domače politično poletje. 

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah minimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, dr. Matevž Tomšič, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, Igor Vovk, Marko Pavlišič, Martin Nahtigal, Alen Salihović, Sašo Ornik, Bojan Požar, Rok Čakš



Bivši zunanji minister, poslanec SDS-a in sedanji (zaenkrat še neformalni) kandidat za predsednika republike, Anže Logar, je po oceni sodelujočih poznavalcev politike najbolje izkoristil poletni čas v dobro svoje kandidature. Po sobotni anketi Dela bi ga volilo 23 % vprašanih, Natašo Pirc Musar, tretjo na naši lestvici, pa 31 %. V drugem krogu pa bi bilo, ob izločitvi neopredeljenih, zgolj še 56 % proti 46 % v prid NPM.

Na Logarja sicer osrednji mediji, kolikor pogosto je mogoče, lepijo etiketo "politika SDS" - nazadnje izrazito intenzivno v zadnji Tarči, a se vseeno javnomnenjsko drži zelo dobro in daleč nad odstotki, ki jih dosega stranka, katere član je.

Aktualni predsednik Pahor ostaja visoko čislan med analitiki, dobro pa še vedno gre poslancem NSi-ja, med katere sta se vrinila Janez Janša in še en predsedniški kandidat, Vladimir Prebilič. Za rep je deseterico uspešnih politikov meseca maja ujel predsednik vlade Robert Golob.



"Poletje sta dobro izkoristila najvišje pozicionirana kandidata za predsednika. Prva si je, sodeč po lastni izjavi, predvsem zagotovila medijski mir. Drugi pa se je veliko gibal po terenu," ugotavlja komentator Domovine, Martin Nahtigal. Na drugi strani pa si po njegovih besedah vsi politiki na desnici zaslužijo vsaj za eno točko nižjo oceno od siceršnje, saj se to "motoviljenje" okrog predsedniškega kandidata nikomur ne koristi. "Edino za tolaženje samega sebe, da "bomo pa drugačni od Janše". Pomembno na veliko drugih področjih, ne na tem."

Tudi Alen Salihović je Logarja visoko ocenil: "Anže Logar se je dobro podal v predsedniško tekmo. Deluje strpno in iskreno. Nataša Pirc Musar pelje svojo igro. Do sedaj me še ni prepričala, da bo predsednica vseh Slovenk in Slovencev."

"Predsednik države Borut Pahor se je izkazal s počastitvijo evropskega dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov. Sramotno do vseh žrtev revolucije je, da vlada Roberta Goloba ni bila vsaj toliko uvidevna, da bi s kančkom pozornosti tem žrtvam namenila malo pozornosti," je predsedniku države prikimal, predsedniku vlade pa odkimal novinar Radia Ognjišče. Po njegovem je to sramotno in žalostno za vlado in njene ministre.

Tanji Fajon je Salihović nekoliko višjo oceno podelil zgolj zato, ker ji je uspelo ustaviti skoraj gotovega zmagovalca volitev znotraj stranke. "Škoda, da Jani Prednik, ki predstavlja bolj »zdravo« jedro SD, ni šel v tekmo. A pridejo časi."

Bojan Požar bi ob Anžetu Logarju pohvalil tudi predsednika vlade Roberta Goloba. Za prvega pravi, da je njegova izvolitev za predsednika države na ravni mogočega, za Goloba pa, da je v prvih mesecih vlado uspel "poosebiti": "Ker ta vlada, vsaj za zdaj, je očitno predvsem Golob, njegov PR in njegova absolutna medijska podpora. In Golob pri tem ni neuspešen, prej obratno."

Marti Kos čisti "cvek"


Če so glede (ne)uspešnosti predsednika Svobode Goloba med analitiki mnenja deljena, pa so povsem enotna, ko gre za podpredsednico te stranke, Marto Kos. Prav vsi sodelujoči analitiki so ji podelili enico - najnižjo oceno od mogočih.

Mesto najmanj uspešne političarke poletja je torej gladko oddano, pri čemer ji s svojim buldožerskim pristopom do vsega, kar je na digitalni preobrazbi zastavil njen predhodnik, ni mogla parirati niti ministrica za digitalno preobrazbo, Emilija Stojemanova Duh, kot tudi ne na trenutke sumljivo zmedeni minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec.

Zanikovalka ključnega pomena zmage Ukrajine ob agresiji na njeno ozemlje, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, je na čisti dvojki, sledita dva razmeroma neuspešna (neformalna) predsedniška kandidata Vajgl in Krajnik. Glede na priljubljenost in visoka pričakovanja v javnosti se je nizko znašel minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, nizka uvrstitev preostalih treh ministric bistveno ne preseneča.



Bojan Požar izpostavlja, da so poletni meseci bolj kot pozitivno politike zaznamovali negativno, "zlasti Luko Mesca in Asto Vrečko z njunimi reakcijami ob aferi Smodej, pa Dominiko Švarc Pipan, ki ne ploska, ko gre za Ukrajino, Marto Kos in propadu njene kandidature za predsednico republike ter tudi Nino Krajnik, ki se je med svojo predsedniško kandidaturo - tudi malo po nepotrebnem - dobesedno izgubila."

Podobno razmišlja Tino Mamić, ki pravi, da bi uspešnega politika težko izbrali zaradi poletja, ko se ni veliko dogajalo. "Politična poraženka poletja je gotovo Marta Kos, ki je pobegnila iz predsedniške kampanje, če uporabim izraz analitika Mirana Videtiča. Posredno je to zaušnica tudi Robertu Golobu: največja stranka postavi pretendenta za predsednika in skuša konkurirati stricem iz ozadja, Kučan se takoj postavi proti, Kosova se mu še naprej prilizuje, slednjič pa odstopi od kandidiranja."

Mamić opozarja, da se zdaj vidi, kdo je najmočnejša politična figura v državi: upokojeni predsednik in nekdanji šef partije.

Alen Salihović je pokomentiral še druge predsedniške kandidate: "Alojz Kovšca je z vrženo rokavico dal priložnost tistim, ki se željo ali ograditi od SDS ali iti z močno (večstrankarsko) desnico naprej. Kaj od tega bo res, bo pokazal čas volitev. Ob tem velja izpostaviti še Vladimirja Prebiliča, Iva Vajgla in po svoje tudi Nino Krajnik. Če bi ti kandidati bili »pravi« in po godu stricev iz ozadja, bi skoraj gotovo leteli na prva mesta."

Od ostalih negativno izpostavlja ministrico za kulturo Asto Vrečko, ki skupaj z Luko Mescem na žalost ni pojasnila dovolj glede afere Smodej. "V vsaki normalni demokraciji bi ob takšni aferi ministri odstopali. Pri nas pa …"

Ministrica Emilija Stojemanova Duh je po njegovem popolnoma zatavala s tem, ko je na vsak način želela izničiti uspehe njenega predhodnika Marka Borisa Andrijaniča, ki je imel popolni načrt, le da ga obstoječa vlada zaradi polnjenja žepov lastnih struktur ni želela voditi naprej.

"Menim, da mora predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič čimprej dojeti, da je funkcija, ki jo zastopa državniška in ne revolucionarna. Ni takšen in drugačen marec, je zgolj ena izmed njih! Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan veliko obljublja. Skoraj tako kot stranka SD, da pridemo v 30. dneh do specialista, Kaj se je do danes zgodilo?! Veliko besed, a malo, zelo malo realizacije," oceni še dva iz lestvice najmanj uspešnih. 

Ocena vlade ostaja nizka


Klik za povečavo


Če verjamemo javnomnenjskim anketam, je razlika glede dojemanja realnosti med poznavalci politike ter običajnim ljudstvom največja pri zaznavi uspešnosti dela vlade.

Če so ljudje med počitnicami po principu "daleč od oči, blizu do srca" vladno delo ocenjevali nadpovprečno dobro, pa so analitiki kruto realistični: vlada dela slabo, komajda za dobro dvojko.

 

"Zdi se, da vlada dela sama zase in za skupnost, ki jo je preferirala. Veliko besed a malo realizacije," je bistvo sledečih ocen strnil Alen Salihović.

"Vlada je sicer pripravila in sprejela nekaj protidraginjskih ukrepov, ampak to je bilo pa tudi vse, no, razen kar dolgega dopusta," denimo ugotavlja Marko Pavlišič.

"Prepočasno odzivanje na prehransko in energetsko draginjo, premalo ambiciozni ukrepi na tem področju," našteva dr. Matevž Tomšič

"Golob je ob nastopu mandata rekel, da vlada ne bo šla na počitnice. Pa je celo sam šel večkrat, saj so njegov avto večkrat opazili pri morju," na premierjevo dvoličnost opozarja odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić in dodaja, da s počitnicami ni nič narobe, če pa premier požre besedo, je to zelo narobe, saj je snedel obljubo.

"Aktualni ministri že sami po sebi niso izjemno aktivni, poletje pa so vzeli še bolj ležerno. Avgusta vlada ni naredila praktično ničesar pomembnega, zato bi lahko bila neocenjena. Ker pa smo v kriznih časih je nedelo izjemno škodljivo," zaokroža Mamić. 

"Na ravni realizacije ukrepov, ki bi reševali situacijo, v kateri smo se znašli zaradi vojne v Ukrajini in posledic v obliki draginje ter posledic suše so v resnici popolnoma neuspešni," je kritičen tudi Martin Nahtigal. Kot pravi, je napovedanih nekaj kozmetičnih ukrepov, na drugi strani pa zaradi slovenske medijske krajine in lastnih PR sposobnosti uspejo to kozmetiko prikazati kot nekaj novega, drugačnega in učinkovitega. "Lepi novi svet."

Tudi bloger Sašo Ornik opozarja, da ankete javnega mnenja Golobovi vladi sicer kažejo dobro, toda pravi pretresi šele prihajajo in vprašanje je, ali se je vlada z njimi sposobna ustrezno soočiti.

"S poletjem je lahko uživala zatišje, nekaj pomirjujočih potez pa je pomirilo volilno telo. Toda, zima prihaja in z njo verjetno hud gospodarski šok, ko bo zaradi konflikta z Rusijo vsa Evropa morala zategovati pasove. V takšnih razmerah ne more biti lahko nobeni vladi in tudi Golobovi ne bo." Ornik se sprašuje, če se vlada na to pripravlja ter ugotavlja, da "višanje plač v javnem sektorju, deljenje pomoči najbolj potrebnim in regulacija cen energentov utegne na koncu biti premalo."

"Čez poletje oziroma zdaj, ko mineva prvih 100 dni Golobove vlade, se mi zdi, pa ne samo zdi, tako celo dejstva, da lahko govorimo bolj o Robertu Golobu, kot pa o njegovi vladi. Ker ta vlada, vsaj za zdaj, je očitno predvsem Golob, njegov PR in njegova absolutna medijska podpora. In Golob pri tem ni neuspešen, prej obratno," pa črto pod svojim razmišljanjem vleče Bojan Požar