Kako je Golobovo zmago Hrvatom razložil njihov predsednik Milanović in kaj pričakuje od njegove vlade
Nepričakovano visoka zmaga Roberta Goloba je odmevala tudi drugod po svetu. Še najbolj se verjetno tiče Hrvaške, saj je Golob omenjal tudi odnose s to državo, med drugim tudi umik ograje s slovensko-hrvaške meje.
Kmalu po njegovi zmagi se je oglasil še hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki je dejal, da so odnosi med državama v času slovenskih desnosredinskih vlad stabilnejši, a da niso neprijateljski, tudi ko pri nas vlada levica.
Glede razpleta slovenskih volitev je Milanović dejal, da je takšna naša arhitektura. Slovenija da je liberalno leva in da Janša pride na oblast le, ko levica razpade (kar se zgodi vedno znova), potem pa Janša ustvari svojega sovražnika, ki potem njega zmaže na volitvah.
Glede pričakovanih odnosov med državama je hrvaški predsednik dejal, da so dobri, "za kar Janša ni brez zaslug". Ima pa Janševa stranka zelo predvidljivo volilno telo, stranke levega političnega pola pa ne, zaradi česar so njihove politike lahko bolj razburkane.
Hrvaški predsednik države Zoran Milanović je imel v torek kosilo s slovenskim predsednikom Pahorjem v Zagrebu. Na tiskovni konferenci so ga povprašali tudi o razpletu volitev v Sloveniji. Milanović je dejal, da ima Janša v Sloveniji stabilno volilno telo, medtem ko ga levica v Sloveniji nima, zato v tej nepredvidljivosti politika valovi.
Milanović je govoril tudi o tem, da je slovenska politika strukturirana liberalno levo, kar je »izšlo izpod srajce socialistične mladine« in ne iz zveze komunistov, kot na Hrvaškem. Janša tako pride na oblast samo takrat, ko razpade levica in izgubi oblast.
Na skrb novinarjev, da bo pojav spet novega voditelja Slovenija zakomplicirala odprta vprašanja med državama, je predsednik Milanović dejal, da ne, saj je Hrvaška čvrsta, močna, ter da Slovenija pod novo vlado zadev ne bo zakomplicirala, saj to ni v njenem interesu. Po Milanovićem mnenju so bili odnosi med državama za časa Janševe vlade sicer stabilnejši.
Golob je po zmagi na volitvah povedal, da v odnosu do Hrvaške »ne bodo taki kot sedanja vlada«. S tem je mislil, da ne bo soliranja in da zunanja politika ne bo stvar ene osebe. Kakšna pa zunanja politika bo, sicer Golob še ni povedal. Predsednik stranke Gibanje Svoboda je povedal zgolj, da bo arbitražni sporazum trdno sidro, od katerega na noben način ne nameravajo odstopiti. Hrvaška vlada zaradi domnevno kompromitiranega postopka, se pravi dogovarjanja slovenskega sodnika in pogajalca med postopkom, meni, da je arbitražni sporazum o meji ničen.
Glavni morebitni konflikt med državama pa je vprašanje hrvaškega vstopa v schengen. Tanja Fajon, ki se je v javnosti pojavljala kot kandidatka za ministrico za zunanje zadeve, temu namreč nasprotuje, dokler arbitražno vprašanje ne bo rešeno v smislu, da presojo arbitražnega sodišča začne spoštovati tudi Hrvaška. Milanović je na isti tiskovni konferenci sicer povedal, da če bodo Hrvaški želeli preprečiti vstop v schengen, zaradi tega ne bo propadla.
Če pa Hrvaška ne bo smela v schengen, je Milanović, ki je bil sicer dolga leta član opozicijske, Socialdemokratske stranke, napovedal, da bi lahko Hrvaška prenehala varovati mejo in nezakonite migrante poslala v Slovenijo, kjer bi se morali ukvarjati z njimi. Če bi Slovenija po njegovo gledala na svoj interes, bi bila Hrvaška »že včeraj v schengnu«, če pa ne, naj na mejo pošlje 20.000 policistov.
"Zgodovina nas uči, da ko nekdo kaznuje drugega, v resnici strelja sebi v koleno," je razpravo o morebitnem nasprotovanju Slovenije vstopu Hrvaške v schengen zaokrožil Milanović.
Prihodnost odnosov med državama je komentiral tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Ta je dejal, da je težko napovedati, kakšni bodo sedanji slovensko-hrvaški odnosi. Dejal pa je še, da so se za časa Janševe vlade odnosi med državama otoplili. Hrvaška tiskovna agencija Hina še piše, da bo verjetno novi slovenski premier vztrajal pri uresničitvi arbitražne razsodbe.
Plenković je sicer poudaril, da je Slovenija podprla hrvaški vstop v schengen, območje evra in OECD. Ne bi bilo dobro, da bi sprememba politične konfiguracije v Sloveniji privedla do spremembe političnih stališč, je še povedal Plenković.
Največ bojazni, da bi prišlo do poslabšanja odnosov med državama, je izhajalo iz vrst hrvaške opozicije. Franjo Matušić, državni sekretar na hrvaškem ministrstvu za zunanje zadeve, je dejal, da je hrvaški premier Plenković odlično sodeloval že z Janševima predhodnikoma, Mirom Cerarjem in Marjanom Šarcem. Do najboljših rezultatov pa je nedvomno prišlo za časa zaenkrat še aktualne slovenske vlade. Predvsem na področju energetike je sodelovanje med državama izjemno pomembno za obe državi.
Hrvaški Večernji list, ki se prolifira na bolj konservativno stran, sicer ne pričakuje nekih večjih poslabšanj odnosov med državama. Sklicuje se tudi na Golobove izjave za RTV Slovenija, kjer pove, da po volitvah ni potrebe po tem, da bi čutili nelagodje glede odnosov in odprtih vprašanj s Hrvaško.
Kmalu po njegovi zmagi se je oglasil še hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki je dejal, da so odnosi med državama v času slovenskih desnosredinskih vlad stabilnejši, a da niso neprijateljski, tudi ko pri nas vlada levica.
Glede razpleta slovenskih volitev je Milanović dejal, da je takšna naša arhitektura. Slovenija da je liberalno leva in da Janša pride na oblast le, ko levica razpade (kar se zgodi vedno znova), potem pa Janša ustvari svojega sovražnika, ki potem njega zmaže na volitvah.
Glede pričakovanih odnosov med državama je hrvaški predsednik dejal, da so dobri, "za kar Janša ni brez zaslug". Ima pa Janševa stranka zelo predvidljivo volilno telo, stranke levega političnega pola pa ne, zaradi česar so njihove politike lahko bolj razburkane.
Hrvaški predsednik države Zoran Milanović je imel v torek kosilo s slovenskim predsednikom Pahorjem v Zagrebu. Na tiskovni konferenci so ga povprašali tudi o razpletu volitev v Sloveniji. Milanović je dejal, da ima Janša v Sloveniji stabilno volilno telo, medtem ko ga levica v Sloveniji nima, zato v tej nepredvidljivosti politika valovi.
Milanović je govoril tudi o tem, da je slovenska politika strukturirana liberalno levo, kar je »izšlo izpod srajce socialistične mladine« in ne iz zveze komunistov, kot na Hrvaškem. Janša tako pride na oblast samo takrat, ko razpade levica in izgubi oblast.
Na skrb novinarjev, da bo pojav spet novega voditelja Slovenija zakomplicirala odprta vprašanja med državama, je predsednik Milanović dejal, da ne, saj je Hrvaška čvrsta, močna, ter da Slovenija pod novo vlado zadev ne bo zakomplicirala, saj to ni v njenem interesu. Po Milanovićem mnenju so bili odnosi med državama za časa Janševe vlade sicer stabilnejši.
Zoran Milanović: “Janša ima stabilno volilno telo, zelo predvidljivo, levica ga nima in v tej nepredvidljivosti politika valovi. In politiki se vedno nekomu vrnejo. In veste, ni prijetno gledati, ko dobite 40 odstotkov na volitvah in potem vam podpora po enem letu pade na 12 odstotkov. Ne na 25 odstotkov, temveč 12. In potem ljudi zajame panika …”
Zato, je dejal Milanović, če bodo oni želeli zadržati volilno telo, oziroma "ga ne izgubijo v dveh tednih, bi znali na nekaterih vprašanjih zaostrovati".
Zato, je dejal Milanović, če bodo oni želeli zadržati volilno telo, oziroma "ga ne izgubijo v dveh tednih, bi znali na nekaterih vprašanjih zaostrovati".
Golob je po zmagi na volitvah povedal, da v odnosu do Hrvaške »ne bodo taki kot sedanja vlada«. S tem je mislil, da ne bo soliranja in da zunanja politika ne bo stvar ene osebe. Kakšna pa zunanja politika bo, sicer Golob še ni povedal. Predsednik stranke Gibanje Svoboda je povedal zgolj, da bo arbitražni sporazum trdno sidro, od katerega na noben način ne nameravajo odstopiti. Hrvaška vlada zaradi domnevno kompromitiranega postopka, se pravi dogovarjanja slovenskega sodnika in pogajalca med postopkom, meni, da je arbitražni sporazum o meji ničen.
Glavni morebitni konflikt med državama pa je vprašanje hrvaškega vstopa v schengen. Tanja Fajon, ki se je v javnosti pojavljala kot kandidatka za ministrico za zunanje zadeve, temu namreč nasprotuje, dokler arbitražno vprašanje ne bo rešeno v smislu, da presojo arbitražnega sodišča začne spoštovati tudi Hrvaška. Milanović je na isti tiskovni konferenci sicer povedal, da če bodo Hrvaški želeli preprečiti vstop v schengen, zaradi tega ne bo propadla.
Če pa Hrvaška ne bo smela v schengen, je Milanović, ki je bil sicer dolga leta član opozicijske, Socialdemokratske stranke, napovedal, da bi lahko Hrvaška prenehala varovati mejo in nezakonite migrante poslala v Slovenijo, kjer bi se morali ukvarjati z njimi. Če bi Slovenija po njegovo gledala na svoj interes, bi bila Hrvaška »že včeraj v schengnu«, če pa ne, naj na mejo pošlje 20.000 policistov.
"Zgodovina nas uči, da ko nekdo kaznuje drugega, v resnici strelja sebi v koleno," je razpravo o morebitnem nasprotovanju Slovenije vstopu Hrvaške v schengen zaokrožil Milanović.
Kakšni bodo odnosi med državama, je težko napovedati
Prihodnost odnosov med državama je komentiral tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Ta je dejal, da je težko napovedati, kakšni bodo sedanji slovensko-hrvaški odnosi. Dejal pa je še, da so se za časa Janševe vlade odnosi med državama otoplili. Hrvaška tiskovna agencija Hina še piše, da bo verjetno novi slovenski premier vztrajal pri uresničitvi arbitražne razsodbe.
Plenković je sicer poudaril, da je Slovenija podprla hrvaški vstop v schengen, območje evra in OECD. Ne bi bilo dobro, da bi sprememba politične konfiguracije v Sloveniji privedla do spremembe političnih stališč, je še povedal Plenković.
Največ bojazni, da bi prišlo do poslabšanja odnosov med državama, je izhajalo iz vrst hrvaške opozicije. Franjo Matušić, državni sekretar na hrvaškem ministrstvu za zunanje zadeve, je dejal, da je hrvaški premier Plenković odlično sodeloval že z Janševima predhodnikoma, Mirom Cerarjem in Marjanom Šarcem. Do najboljših rezultatov pa je nedvomno prišlo za časa zaenkrat še aktualne slovenske vlade. Predvsem na področju energetike je sodelovanje med državama izjemno pomembno za obe državi.
Hrvaški Večernji list, ki se prolifira na bolj konservativno stran, sicer ne pričakuje nekih večjih poslabšanj odnosov med državama. Sklicuje se tudi na Golobove izjave za RTV Slovenija, kjer pove, da po volitvah ni potrebe po tem, da bi čutili nelagodje glede odnosov in odprtih vprašanj s Hrvaško.