Poslanci o nabavah zaščitne opreme: nihče ne želi pljuvati v lastno skledo
Pred poslanci državnega zbora sta se znašli vmesni poročili tako koalicijske kot opozicijske preiskovalne skupine, ki sta preiskovali morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri nabavah zaščitne opreme in pri morebitnem pretiranem omejevanju pravic in svoboščin. Pri tem se je opozicijska skupina osredotočila na obdobje po 13. marcu 2020, koalicijska pa na obdobje od 1. februarja do 13. marca 2020.
Glasovanji o sprejemu vmesnega poročila o parlamentarni preiskavi sta pokazali trenutno koalicijsko : opozicijsko razmerje sil. Za opozicijsko preiskavo je glasovalo 36 poslancev, proti jih je bilo 40, prav toliko poslancev je potrdilo koalicijsko preiskavo, proti jih je bilo 33.
Želja prve preiskovalne skupine je bila predvsem v tem, da dokaže, da je bil vladni odziv na epidemijo slab in da je povzročil veliko nepotrebnih žrtev. Medtem pa so poslanci koalicije opozarjali tudi na to, da so bile velike napake storjene že takrat, ko epidemije v Sloveniji sploh še ni bilo.
Kot je ob predstavitvi poročila v DZ povedal komisijin predsednik Robert Pavšič (LMŠ), je preiskovalna komisija ugotovila, "da je bil odziv na prvi val epidemije hiter in učinkovit, kar pa ne velja za drugi val in vse nadaljnje." Po njegovem mnenju je namreč vlada in njen predsednik Janez Janša brez zakonske podlage, neposredno in osebno posegla v strokovne procese odločanja in jih prilagodila svojim interesom in motivom.
Po slovesnem preletu letal 1. junija 2020 pa se Janševa vlada ni ustrezno pripravljala na drugi val epidemije: "Odzivi Vlade že v času preleta letal so bili absolutno prepozni, čeprav je stroka, celo vladna strokovna skupina kot tudi inštitut Jožef Štefan konstantno opozarjala na slabšanje kazalnikov. Ne, namesto da bi se pripravljali, ste vi sporadično, nehomogeno, slabšalno komunicirali vedno bolj nelogične ukrepe, ki so bili pozneje predmet presoje Ustavnega sodišča. Vmes ste ljudem žugali, celo grozili, snovali in uzakonjali globe ter jih tudi izrekali. Vaša komunikacija, predvsem pa vaše neukrepanje sta povzročila, da je bil drugi val neizbežen ter hujši kot prvi, kar potrjuje zlasti število presežnih smrti." Ob tem je Pavšič navedel, da smo imeli leta 2020 v Sloveniji več kot 3.600 smrti nad običajnim povprečjem.
Veliko kritik je imel tudi poslanec Marko Bandelli (SAB). Ta je izpostavil, da je bilo upravljanje zdravstvene krize neustrezno, saj je vlada mnogokrat povozila mnenje strokovne skupine. Poleg tega obstoječi Zakon o nalezljivih boleznih sploh ni predvideval obstoja takšne skupine.
S poenostavljeno interpretacijo se ni strinjala Monika Gregorčič (Konkretno), ki je poudarila, da je Ustavno sodišče avgusta 2020 presodilo, "da je bil z uvedbo omejitve gibanja na občino prebivališča zasledovan ustavno dopusten cilj, to je zajezitev in obvladovanje širjenja nalezljive bolezni ter s tem varstvo zdravja in življenja ljudi." Ustavno neskladnost določil Zakona o nalezljivih boleznih glede ureditve omejitev gibanja in zbiranja je sodišče ugotovilo šele naslednje leto, vendar zakonske podlage za vladne odloke ni odpravilo. Obenem je sodišče potrdilo, "da je bil cilj vladnih ukrepov vedno usmerjen k obvladovanju in zamejevanju širjenja epidemije, v okviru katerih ni bilo neupravičenega omejevanja pravic in svoboščin", s čimer je ovrglo eno od glavnih hipotez preiskovalne komisije.
Med razpravo se je hitro pokazalo, da se strani predvsem trudita, da ne bi priznali nobenih napak pri odločitvah, ki se dotikajo njihove politične strani. Zato je razprava mestoma zavila iz načrtovane smeri.
Zakaj je tako, se je pokazalo pri obravnavi poročila preiskovalne komisije, ki je obravnavala čas pred opozicijsko preiskovalno skupino. Izkazalo se namreč je, da bi opozicija z očitki, da je šlo marsikaj narobe tudi v prvem valu, pravzaprav pljuvala tudi v lastno skledo.
Pri tem ji je šlo na roko predvsem to, da je bila epidemija z odločnimi ukrepi po 13. marcu zelo hitro zamejena.
Kot je v predstavitvi poudarila predsednica komisije Suzana Lep Šimenko (SDS), so med preiskavo ugotovili, da se predsednik vlade Marjan Šarec (LMŠ) ni seznanil z državnim načrtom zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh ter tako opustil dolžno skrbnost.
Preiskovalna skupina je ugotovila tudi, da so prve motnje na trgu nastale že v januarju 2020. Eden od razlogov, zakaj so bile zaloge zaščitne opreme v Sloveniji nizke, pa je bil tudi ta, da so sanacijski programi za povečanje likvidnosti bolnišnic predvidevali manjše zaloge tovrstne opreme, kar se je v času epidemije izkazalo za veliko slabost. Kljub temu pa ni mogoče izključiti odgovornosti trinajste, Šarčeve vlade, ki je motnje na trgu zaznala, vendar se ni odločila odločno ukrepati, čeprav bi po mnenju predsednice komisije Lep Šimenko to morala storiti.
Medtem pa so iz opozicije med razpravo prihajali predvsem očitki, da poslanci ne bi smeli preiskovati sami sebe. Kot je ob tem poudaril Boštjan Koražija (Levica), se "vlada, namesto da bi se ukvarjala z rešitvami oziroma tudi s samim reševanjem te epidemije oziroma kovidne krize, ukvarja s tem, kaj in kdo je kaj počel nekje v razponu meseca in pol in še to samo zaradi tega, da se obrani lik njihovega predsednika stranke oziroma zdaj tudi trenutno predsednika vlade."
Po mnenju Roberta Pavšiča je tako bil namen komisije predvsem zamegliti, da je imela njegova komisija željo raziskati, kaj se je dogajalo pri obljubah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška dobaviteljem. Ta pa potem na sejah njegove komisije ni želel pričati.
Glasovanji o sprejemu vmesnega poročila o parlamentarni preiskavi sta pokazali trenutno koalicijsko : opozicijsko razmerje sil. Za opozicijsko preiskavo je glasovalo 36 poslancev, proti jih je bilo 40, prav toliko poslancev je potrdilo koalicijsko preiskavo, proti jih je bilo 33.
Želja prve preiskovalne skupine je bila predvsem v tem, da dokaže, da je bil vladni odziv na epidemijo slab in da je povzročil veliko nepotrebnih žrtev. Medtem pa so poslanci koalicije opozarjali tudi na to, da so bile velike napake storjene že takrat, ko epidemije v Sloveniji sploh še ni bilo.
Kot je ob predstavitvi poročila v DZ povedal komisijin predsednik Robert Pavšič (LMŠ), je preiskovalna komisija ugotovila, "da je bil odziv na prvi val epidemije hiter in učinkovit, kar pa ne velja za drugi val in vse nadaljnje." Po njegovem mnenju je namreč vlada in njen predsednik Janez Janša brez zakonske podlage, neposredno in osebno posegla v strokovne procese odločanja in jih prilagodila svojim interesom in motivom.
Neustrezen odziv po slovesnem preletu letal
Po slovesnem preletu letal 1. junija 2020 pa se Janševa vlada ni ustrezno pripravljala na drugi val epidemije: "Odzivi Vlade že v času preleta letal so bili absolutno prepozni, čeprav je stroka, celo vladna strokovna skupina kot tudi inštitut Jožef Štefan konstantno opozarjala na slabšanje kazalnikov. Ne, namesto da bi se pripravljali, ste vi sporadično, nehomogeno, slabšalno komunicirali vedno bolj nelogične ukrepe, ki so bili pozneje predmet presoje Ustavnega sodišča. Vmes ste ljudem žugali, celo grozili, snovali in uzakonjali globe ter jih tudi izrekali. Vaša komunikacija, predvsem pa vaše neukrepanje sta povzročila, da je bil drugi val neizbežen ter hujši kot prvi, kar potrjuje zlasti število presežnih smrti." Ob tem je Pavšič navedel, da smo imeli leta 2020 v Sloveniji več kot 3.600 smrti nad običajnim povprečjem.
Veliko kritik je imel tudi poslanec Marko Bandelli (SAB). Ta je izpostavil, da je bilo upravljanje zdravstvene krize neustrezno, saj je vlada mnogokrat povozila mnenje strokovne skupine. Poleg tega obstoječi Zakon o nalezljivih boleznih sploh ni predvideval obstoja takšne skupine.
Cilj vladnih ukrepov je vedno bil obvladovanje epidemije
S poenostavljeno interpretacijo se ni strinjala Monika Gregorčič (Konkretno), ki je poudarila, da je Ustavno sodišče avgusta 2020 presodilo, "da je bil z uvedbo omejitve gibanja na občino prebivališča zasledovan ustavno dopusten cilj, to je zajezitev in obvladovanje širjenja nalezljive bolezni ter s tem varstvo zdravja in življenja ljudi." Ustavno neskladnost določil Zakona o nalezljivih boleznih glede ureditve omejitev gibanja in zbiranja je sodišče ugotovilo šele naslednje leto, vendar zakonske podlage za vladne odloke ni odpravilo. Obenem je sodišče potrdilo, "da je bil cilj vladnih ukrepov vedno usmerjen k obvladovanju in zamejevanju širjenja epidemije, v okviru katerih ni bilo neupravičenega omejevanja pravic in svoboščin", s čimer je ovrglo eno od glavnih hipotez preiskovalne komisije.
Opozicijski poslanci ne želijo pljuvati v lastno skledo
Med razpravo se je hitro pokazalo, da se strani predvsem trudita, da ne bi priznali nobenih napak pri odločitvah, ki se dotikajo njihove politične strani. Zato je razprava mestoma zavila iz načrtovane smeri.
Zakaj je tako, se je pokazalo pri obravnavi poročila preiskovalne komisije, ki je obravnavala čas pred opozicijsko preiskovalno skupino. Izkazalo se namreč je, da bi opozicija z očitki, da je šlo marsikaj narobe tudi v prvem valu, pravzaprav pljuvala tudi v lastno skledo.
Pri tem ji je šlo na roko predvsem to, da je bila epidemija z odločnimi ukrepi po 13. marcu zelo hitro zamejena.
Kot je v predstavitvi poudarila predsednica komisije Suzana Lep Šimenko (SDS), so med preiskavo ugotovili, da se predsednik vlade Marjan Šarec (LMŠ) ni seznanil z državnim načrtom zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh ter tako opustil dolžno skrbnost.
Preiskovalna skupina je ugotovila tudi, da so prve motnje na trgu nastale že v januarju 2020. Eden od razlogov, zakaj so bile zaloge zaščitne opreme v Sloveniji nizke, pa je bil tudi ta, da so sanacijski programi za povečanje likvidnosti bolnišnic predvidevali manjše zaloge tovrstne opreme, kar se je v času epidemije izkazalo za veliko slabost. Kljub temu pa ni mogoče izključiti odgovornosti trinajste, Šarčeve vlade, ki je motnje na trgu zaznala, vendar se ni odločila odločno ukrepati, čeprav bi po mnenju predsednice komisije Lep Šimenko to morala storiti.
Pavšič: Namen komisije je zameglitev lastnih napak
Medtem pa so iz opozicije med razpravo prihajali predvsem očitki, da poslanci ne bi smeli preiskovati sami sebe. Kot je ob tem poudaril Boštjan Koražija (Levica), se "vlada, namesto da bi se ukvarjala z rešitvami oziroma tudi s samim reševanjem te epidemije oziroma kovidne krize, ukvarja s tem, kaj in kdo je kaj počel nekje v razponu meseca in pol in še to samo zaradi tega, da se obrani lik njihovega predsednika stranke oziroma zdaj tudi trenutno predsednika vlade."
Po mnenju Roberta Pavšiča je tako bil namen komisije predvsem zamegliti, da je imela njegova komisija željo raziskati, kaj se je dogajalo pri obljubah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška dobaviteljem. Ta pa potem na sejah njegove komisije ni želel pričati.