Von der Leynova v Etiopiji o partnerstvu z Afriško unijo, medtem na nov val beguncev opozarjajo Združeni narodi
Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen si je za svoj prvi obisk v tujino izbrala Etiopijo. Zavzela se je za tesnejše partnerstvo z Afriško unijo, ki bi prineslo več varnosti in manj neurejenih migracij.
Posebni odposlanec Združenih narodov za Libijo Ghassan Salame pa je danes na konferenci v Rimu posvaril pred novim valom migracij v Evropo, če ne bo kmalu stabilizacije razmer v Libiji.
Von der Leynova se je danes srečala tudi z etiopskim premierjem in letošnjim Nobelovim nagrajencem za mir Abiyem Ahmedom. Predsednica Evropske komisije je ob tem izpostavila njegovo spravo s sosednjo Eritrejo, ki jo je označila za pogumen korak.
Abiy je ocenil, da je za Evropo tesnejše partnerstvo z Afriko pravilno. Dodal je, da ima velike ambicije za svojo državo. 43-letni premier je ob tem omenil program za gospodarski razvoj in zmanjšanje brezposelnosti v državi.
https://twitter.com/vonderleyen/status/1203349806527201280
"Afriška unija je partner, na katerega računam in se veselim sodelovanja v duhu partnerstva enakovrednih sodelavcev. Skupaj lahko najdemo rešitve, ki bodo enakovredno ustrezne tako za Afriko kot Evropo," je dejala na pogovorih s predsednikom komisije Afriške unije Mousso Fakijem.
Dodala je, da je Afriška unija več kot sosed. Tako kot EU temelji na sanjah o miru in blaginji. Skupaj bi lahko okrepili tudi Združene narode, je še dejala predsednica Evropske komisije. "Tukaj nisem, da bi predstavila nek veliki načrt za Afriko. Tukaj sem prvenstveno za to, da poslušam. Da poslušam o trendih znotraj Afriške unije, razvoju le-te ter o političnih in gospodarskih prioritetah," je še dodala Von der Leynova.
Med obiskom so bili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP podpisani sporazumi o finančni pomoči EU Etiopiji v višini 170 milijonov evrov. 100 milijonov naj bi bilo namenjenih prometu in infrastrukturi, 50 milijonov zdravstvu, 10 milijonov volitvam, 10 milijonov pa ustvarjanju delovnih mest.
Ena izmed strategij nove Evropske komisije, s katero računajo na zajezitev migracij z Afrike je tudi financiranje regionalnih investicij v afriške države, z namenom izboljšanja perspektive življenja tam. Evropska podpora afriškim državam je osnovana na mehanizmih, kot je denimo "African Peace Facility", ki je bil ustanovljen leta 2004. Preko njega je Evropa zagotovila preko 2,7 milijarde evrov za "mir in razvoj" preko 14 projektov v 18 državah.
"Če se konflikt kmalu ne bo končal, se bojim prelivanja krvi v Tripoliju in novega velikega migracijskega vala," je v nagovoru na konferenci MED - Sredozemski dialog opozoril Ghassan Salame, posebno odposlanec ZN za Libijo. "Če nam je pri srcu mednarodna varnost, potem moramo ukrepati. Če tega ne bomo storili, velikih težav ne bodo imele samo sosednje države Libije," je še dejal. Izrazil je tudi obžalovanje, da se vse od začetka konflikta krepi vmešavanje iz tujine.
https://twitter.com/mokarabika/status/1203279897826930688
V Libiji vse od aprila dalje potekajo srditi spopadi med vladi zvestimi enotami ter oboroženimi pripadniki odpadniškega generala Halife Haftarja za nadzor nad prestolnico Tripoli. Po podatkih ZN so ti spopadi doslej zahtevali več kot tisoč smrtnih žrtev, približno 120.000 ljudi je bilo prisiljenih zapustiti domove.
Mednarodna razhajanja glede Libije pomenijo oviro na poti do miru v Libiji, je še kritiziral posebni odposlanec ZN in dodal, da si je zelo prizadeval za mirovne pogovore v Libiji, a žal ni prišlo do prekinitve ognja.
Kaos v državi vlada vse od strmoglavljenja dolgoletnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011. Mednarodno priznana vlada narodne enotnosti v Tripoliju pod vodstvom Fajeza al Saraja je šibka in ima pod nadzorom le manjši del države. Haftar na drugi strani podpira protivlado, ki se je usidrala na vzhodu Libije in skupaj s Haftarjevo vojsko nadzoruje večino države.
https://twitter.com/MGeopolicy/status/1203284356447571968
Posebni odposlanec Združenih narodov za Libijo Ghassan Salame pa je danes na konferenci v Rimu posvaril pred novim valom migracij v Evropo, če ne bo kmalu stabilizacije razmer v Libiji.
Sodelovanje z Afriško unijo
Von der Leynova se je danes srečala tudi z etiopskim premierjem in letošnjim Nobelovim nagrajencem za mir Abiyem Ahmedom. Predsednica Evropske komisije je ob tem izpostavila njegovo spravo s sosednjo Eritrejo, ki jo je označila za pogumen korak.
Abiy je ocenil, da je za Evropo tesnejše partnerstvo z Afriko pravilno. Dodal je, da ima velike ambicije za svojo državo. 43-letni premier je ob tem omenil program za gospodarski razvoj in zmanjšanje brezposelnosti v državi.
https://twitter.com/vonderleyen/status/1203349806527201280
"Afriška unija je partner, na katerega računam in se veselim sodelovanja v duhu partnerstva enakovrednih sodelavcev. Skupaj lahko najdemo rešitve, ki bodo enakovredno ustrezne tako za Afriko kot Evropo," je dejala na pogovorih s predsednikom komisije Afriške unije Mousso Fakijem.
Dodala je, da je Afriška unija več kot sosed. Tako kot EU temelji na sanjah o miru in blaginji. Skupaj bi lahko okrepili tudi Združene narode, je še dejala predsednica Evropske komisije. "Tukaj nisem, da bi predstavila nek veliki načrt za Afriko. Tukaj sem prvenstveno za to, da poslušam. Da poslušam o trendih znotraj Afriške unije, razvoju le-te ter o političnih in gospodarskih prioritetah," je še dodala Von der Leynova.
Med obiskom so bili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP podpisani sporazumi o finančni pomoči EU Etiopiji v višini 170 milijonov evrov. 100 milijonov naj bi bilo namenjenih prometu in infrastrukturi, 50 milijonov zdravstvu, 10 milijonov volitvam, 10 milijonov pa ustvarjanju delovnih mest.
Ena izmed strategij nove Evropske komisije, s katero računajo na zajezitev migracij z Afrike je tudi financiranje regionalnih investicij v afriške države, z namenom izboljšanja perspektive življenja tam. Evropska podpora afriškim državam je osnovana na mehanizmih, kot je denimo "African Peace Facility", ki je bil ustanovljen leta 2004. Preko njega je Evropa zagotovila preko 2,7 milijarde evrov za "mir in razvoj" preko 14 projektov v 18 državah.
Nov val beguncev iz Libije?
"Če se konflikt kmalu ne bo končal, se bojim prelivanja krvi v Tripoliju in novega velikega migracijskega vala," je v nagovoru na konferenci MED - Sredozemski dialog opozoril Ghassan Salame, posebno odposlanec ZN za Libijo. "Če nam je pri srcu mednarodna varnost, potem moramo ukrepati. Če tega ne bomo storili, velikih težav ne bodo imele samo sosednje države Libije," je še dejal. Izrazil je tudi obžalovanje, da se vse od začetka konflikta krepi vmešavanje iz tujine.
https://twitter.com/mokarabika/status/1203279897826930688
V Libiji vse od aprila dalje potekajo srditi spopadi med vladi zvestimi enotami ter oboroženimi pripadniki odpadniškega generala Halife Haftarja za nadzor nad prestolnico Tripoli. Po podatkih ZN so ti spopadi doslej zahtevali več kot tisoč smrtnih žrtev, približno 120.000 ljudi je bilo prisiljenih zapustiti domove.
Mednarodna razhajanja glede Libije pomenijo oviro na poti do miru v Libiji, je še kritiziral posebni odposlanec ZN in dodal, da si je zelo prizadeval za mirovne pogovore v Libiji, a žal ni prišlo do prekinitve ognja.
Kaos v državi vlada vse od strmoglavljenja dolgoletnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011. Mednarodno priznana vlada narodne enotnosti v Tripoliju pod vodstvom Fajeza al Saraja je šibka in ima pod nadzorom le manjši del države. Haftar na drugi strani podpira protivlado, ki se je usidrala na vzhodu Libije in skupaj s Haftarjevo vojsko nadzoruje večino države.
https://twitter.com/MGeopolicy/status/1203284356447571968