Bertoncelj = Janus. In kaj to zdaj pomeni

Vir foto: Twitter
Letošnja Planica je potekala v sončnem in toplem vremenu. O organizacijskih vidikih štiridnevne prireditve nima smisla izgubljati besed, saj utečena ekipa v dolini pod Poncami vsako leto pripravi boljši dogodek, kar so letos potrdili tudi obiskovalci, ki so množično obiskali tekmovanja.

Zanesljivo jih je bilo več tudi zaradi napovedanega slovesa Roberta Kranjca, še nekaj se jih je za obisk odločilo po izjemnem koncu tedna poletov v Vikersundu. Rezultati zadnjih dveh tednov, ko so Slovenci dvakrat zmagali in se štirikrat uvrstili na zmagovalni oder, so lepa tolažba za širšo javnost. Odgovorne pa čaka precej težkih razprav in neprijetnih odločitev.

Brez udobja in ravnovesja


Slovenska skakalna reprezentanca letos ni bila v svoji najboljši izvedbi. Poškodbe so jo zdesetkale že pred prvo tekmo zimske sezone. Peter Prevc, Tilen Bartol in Žiga Jelar so tekmovalci, na katere bi selektor Gorazd Bertoncelj resno računal od začetka, če ne bi moral čakati, da so fizično povsem pripravljeni za nastope.
Sence Gorana Janusa se je Gorazd Bertoncelj poskušal otresti z drugačnimi prijemi, ki pa niso obrodili sadov.

Bertoncelj je stopil v velike čevlje, kaj kmalu pa je postalo jasno, da se v njih ne znajde. Sence Gorana Janusa se je poskušal otresti z drugačnimi prijemi, ki pa niso obrodili sadov. Še več, pogosto je želel dobro in dosegel nasprotno. Najprej je izgubil zaupanje starejših članov ekipe, potem so začeli dvomiti še mlajši.

Vzdušje, na katerem so v pripravah precej gradili, se je na vsaki novi postaji svetovnega pokala slabšalo iz dneva v dan. Tekom sezone so moštveni kolegi bolj kot prijatelji postajali tekmeci. Temu primerno je šlo z rezultati. Na kvalifikacijah ali prvi tekmi še zadovoljivo, na naslednjih preizkušnjah je namesto napredka prišlo do strmega padca.

Mladi štajerski rešitelj


Nič tega ne pokaže bolje kot primer Timija Zajca in njegova nastopa na dveh vrhuncih sezone. 18-letnik je na novoletni turneji skakal izvrstno, na zadnji tekmi pa zaradi težave z materialom obstal v prvi seriji in zapravil visoko skupno uvrstitev. Zadrga se je strgala po nesreči, če Timi ne bi menjal dresa, ki mu je dobro služil, pa bi verjetno bilo drugače.

Na svetovnem prvenstvu je bila težava drugje. Zajc je drzno napovedoval kolajno, po razočaranju na veliki skakalnici v Innsbrucku pa je pravzaprav obupal. Ni mu ustrezala skakalnica, preveč je bilo prostega časa (po njegovih besedah!) in tekmo je končal na zadnjem mestu.

Zanimivo, še dva tedna prej je prvič v karieri zmagal in bil nato vsako tekmo slabši. Bojda zaradi utrujenosti. Res je mlad in bil je edini slovenski tekmovalec, ki je na tekmah najvišje ravni nastopal od začetka poletne velike nagrade do finala v Planici. Glede na to in na mladost je v Planici še veliko iztržil.

Kaj se kuha?


Če primerjamo prvo sezono Gorana Janusa in Gorazda Bertonclja, najdemo precej neverjetne podobnosti. Najboljši tekmovalec v svetovnem pokalu je bil na 9. mestu (tedaj Kranjec, tokrat Zajc), Slovenci so na posamičnih tekmah obakrat osvojili 2 zmagi, na moštvenih tekmah je Slovenija pod Bertoncljem iztržila eno tretje mesto več, še v pokalu narodov je rezultat povsem primerljiv. Razlika je v tem, da je Kranjec pred sedmimi leti postal svetovni prvak v poletih, letos so svetovno prvenstvo naši skakalci zapustili praznih rok.

Drži pa tudi, da Bertoncelj s svojim načinom dela in komunikacijo ni navdušil javnosti. Vprašanje, če je prepričal tekmovalce. Ob koncu sezone so možni vsi scenariji. Če si je prislužil zaupanje tudi za naslednja štiri leta, ga bo podaljšanje pogodbe na mestu trenerja obdržalo do svetovnega prvenstva, ki bo v Planici leta 2023.