Če boste znali privabiti domače in tuje investitorje, boste živeli bolje, sporoča OECD

Slovenija bi lahko z izboljšanjem okolja za domače in tuje investicije preko poenostavitve predpisov, večje učinkovitosti državnih organov in umika države iz gospodarstva pomembno izboljšala standard in blaginjo svojih državljanov.

To je eno izmed osrednjih sporočil letne OECD-jeve Ekonomske analize za Slovenijo 2017, ki je bila objavljena prejšnji torek. Eno od treh poglavij, ki jih poročilo posebej izpostavlja, je tako "privabljanje investicij in spodbuda konkurenčnim podjetjem", kjer so opisani (slabo) trenutno stanje in možni ukrepi, kar tokrat jemljemo pod drobnogled.

Kako trenutno izgleda okolje za podjetništvo in investiranje?

Kot opozarjajo domače in tuje ekonomske organizacije in kot smo nedavno pisali tudi na Domovini, Slovenija v produktivnosti nesorazmerno zaostaja za zahodno Evropo, naše srednjeevropske vrstnice in konkurentke pa nas prehitevajo tudi za dvakrat.

Za to obstajata dva glavna sklopa vzrokov - premajhno vlaganje v znanje in kompetence (o čemer smo pisali v prejšnjem članku) ter slabo okolje za podjetništvo in investicije, torej togi in preobsežni predpisi, slaba pravna varnost in neučinkovito delovanje državnih institucij. Ob teh dveh sklopih se pogosto navaja še alokacijska neučinkovitost kapitala in sredstev, torej krajevno napačno, neučinkovito ali razpršeno razporejene gospodarske zmogljivosti.

Regulatorno (torej predpisi, uradni postopki itd.) breme podjetij v Sloveniji 2013; kot vidimo, je to precej višje kot v vseh naših srednjeevropskih konkurentkah in povprečju OECD; Vir: OECD - 2017 Economic survey Slovenia

Slovenija ima v okviru OECD eno najvišjih stopenj davkov in državnih dajatev ter enega najbolj togih okolij za podjetništvo in investicije, še posebej za tuje. Poleg tega imamo enega najvišjih deležev državnega kapitala in podjetij v državni lasti (SOE - "state-owned  enterprises") - OECD navaja, da so ta v praktično vseh sektorjih in močno ovirajo konkurenco ter prihod novih igralcev na trg, poleg tega pa prinašajo še probleme z upravljanjem, saj je v tem primeru država oz. vlada hkrati lastnik, menedžer in nadzornik.

Kaj se dogaja na gospodarskem parketu in ali bi lahko odnesli več?

Po besedah OECD se v zadnjih letih v Sloveniji gospodarska rast povečuje zaradi ugodnih mednarodnih razmer, deloma pa tudi zaradi nekaterih pozitivnih korakov v smer strukturnih reform. V začetku je okrevanje poganjal predvsem izvoz, v zadnjem času pa mu pomaga tudi domača zasebna potrošnja, s čimer okrevanje tudi "dozoreva".

Potrošnja svoj zagon črpa iz večanja realnih dohodkov in plač, večje zaposlenosti in zaupanja potrošnikov. Hkrati pa gospodarske investicije ostajajo pod ravno, ki bi jo na splošno pričakovali glede na BDP. Dokument OECD kot nezanemarljiv faktor, ki je upočasnil gospodarsko rast v kriznih in zadnjih letih, navaja tudi odsotnost (državnih) investicij v infrastrukturo po dokočanju avtocestnega programa.

Tudi OECD predvideva, da bo rast verjetno ostala močna, saj so razmere na izvoznih trgih dobre, evroobmočje pa ima ugodno monetarno politiko (obrestne mere so še vedno nizke). Poleg tega predvideva tudi okrevanje javnih (državnih) investicij s povečanjem strukturnih sredstev EU.

Kako olajšati gospodarstvu investiranje in privabiti tuj kapital?

Poročilo OECD navaja obilico priporočil, kako omenjeno okolje izboljšati in slovensko družbo tudi s tem približati razvitemu svetu. Navaja, da je potrebno moč usmeriti v vrsto strukturnih refom kot so pokojninska reforma, reforma trga dela, deregulacija poklicev, davčna reforma, pravosodna reforma itd.

S temi ukrepi se lahko tlakuje pot za večjo zaposlenost, blaginjo, bolj vključujočo družbo in boljše življenje te in prihodnjih generacij. Pomembno je, da država spodbuja inovativna in (mednarodno) konkurenčna podjetja ter omogoča državljanom pridobitev kompetenc, ki bi jih lahko pripeljale do karier v takšnih in podobnih podjetjih.