Princ Harry in razbijanje stereotipov

Gotovo ste v teh dneh v medijih zasledili, da se je princ Harry zaročil. Nikar se ne ustrašite, nismo postali rumeni časopis. Niti ne bomo razglabljali o tem, da so oblačila v katerih se pojavi nova zaročenka, v nekaj urah razprodana. Niti nas ne zanima kam bosta šla na medene tedne (baje v Avstralijo) niti kakšno poročno obleko bo imela…

Razpravljali bomo o mnogo pomembnejših rečeh.  O velikem koraku, ki ga je kraljeva družina naredila v eni sami generaciji.

Dogovorjene poroke ali grenka kraljeva šola

Če se nam danes zdi grozljivo, da bi nam nekdo izbral življenjskega sopotnika, je bilo to dve generaciji nazaj, tudi v Evropi, še nekaj povsem normalnega. In še posebno pri aristokraciji ni bilo niti pomisliti na to, da bi si izbral nekoga, ki ni primeren tvojemu stanu. Koliko nesrečnih zgodb, zavoženih življenj, frustriranih otrok se skozi vso zgodovino vleče iz tega naslova. In žal je marsikje še danes tako.

Kot smo lahko brali v rumenih, pa tudi drugih časopisih, je šla angleška kraljeva družina v zadnjih desetletjih glede tega vprašanja skozi zelo grenko šolo. Vsi se spominjamo prelepe mlade neveste velikih žalostnih oči, ki je kmalu po poroki ugotovila, da v njenem zakonu nista samo dva. Pa je bila kljub temu dostojanstvena in je modro vzgajala svoja otroka.

In vsi se spominjamo princa, ki je dobil svojo vlogo predpisano in ni imel poguma, da bi se ji zoperstavil. In njegove ljubezni do prijateljice iz mladosti, zaradi katere se je bil pripravljen odpovedati kroni. Zakon se je končal z ločitvijo, princesino življenje pa je končala tragična nesreča.

To je bila zgodba, v kateri ni bilo zmagovalcev. Samo poraženci. Edini, ki so profitirali, so bili rumeni mediji, ki so prodajali izbrskane pikantne podrobnosti.

Vendar pa je videti, da so se tako kraljeva družina kot celoten narod iz te tragične zgodbe nekaj pomembnega naučili. Da so dogovorjene poroke slabe in da so nekatera družbena pravila okostenela ter  jih je treba opustiti.

Prebijanje ledu…

Princ Charles in Camilla, očitni sorodni duši, sta se čez leta, ko so se strasti in javno mnenje umirila, tiho in skromno poročila in v tem stilu nadaljevala svoje življenje. Tako družina kot otočani so nazadnje to sprejeli in sprejeli so tudi to, da je prestolonaslednikovo ljubezensko življenje njegova stvar.

Naslednji korak je storil najverjetnejši prestolonaslednik princ William, ki si je izbral ženo po svojem srcu. Ob to, da je ne-aristokratskega porekla se je obregnil le še malokdo in tudi danes je vojvodinja ena najbolj priljubljenih članic kraljeve družine. Več kot dostojanstveno nosi svoj naslov in pod srcem tudi že tretjega prestolonaslednika.

Princ Harry je naredil še drznejši korak. Verjetno se je tudi kraljici malo zaletelo, ko je izvedela, da bo nova princesa ločena mulatka, ki je po poklicu igralka. V teh dneh se na otoku razbija cela vrsta stereotipov in skoraj neverjetno je, da so vsi (vsaj na zunaj) navdušeni. Seveda gre malo tudi za politično korektnost, pa vendar so v eni generaciji naredili preskok od tega, da so princu izbrali ženo do tega, da si je princ izbral (»neprimerno«) ženo in so vsi prijazno prikimavali.

Novi časi…

Čeprav se morda tudi kdaj zgražamo nad stranpotmi novih časov, pa nam vendar ti, bolj kot kadarkoli prej (tudi skozi zgodbo kraljeve družine), prinašajo veliko evangeljskega.

Recimo to, da ni nihče popoln in da smo sprejemljivi, ne glede na to, kakšnega stanu, rase in spola smo, kaj smo po poklicu, kakšna je naša preteklost… za vsakega so odprta vrata in vsak dan je nov začetek. In če nas Bog obravnava tako, bi se morda morali tako obravnavati tudi med seboj.