Princ Harry in razbijanje stereotipov
POSLUŠAJ ČLANEK
Gotovo ste v teh dneh v medijih zasledili, da se je princ Harry zaročil. Nikar se ne ustrašite, nismo postali rumeni časopis. Niti ne bomo razglabljali o tem, da so oblačila v katerih se pojavi nova zaročenka, v nekaj urah razprodana. Niti nas ne zanima kam bosta šla na medene tedne (baje v Avstralijo) niti kakšno poročno obleko bo imela…
Razpravljali bomo o mnogo pomembnejših rečeh. O velikem koraku, ki ga je kraljeva družina naredila v eni sami generaciji.
Če se nam danes zdi grozljivo, da bi nam nekdo izbral življenjskega sopotnika, je bilo to dve generaciji nazaj, tudi v Evropi, še nekaj povsem normalnega. In še posebno pri aristokraciji ni bilo niti pomisliti na to, da bi si izbral nekoga, ki ni primeren tvojemu stanu. Koliko nesrečnih zgodb, zavoženih življenj, frustriranih otrok se skozi vso zgodovino vleče iz tega naslova. In žal je marsikje še danes tako.
Kot smo lahko brali v rumenih, pa tudi drugih časopisih, je šla angleška kraljeva družina v zadnjih desetletjih glede tega vprašanja skozi zelo grenko šolo. Vsi se spominjamo prelepe mlade neveste velikih žalostnih oči, ki je kmalu po poroki ugotovila, da v njenem zakonu nista samo dva. Pa je bila kljub temu dostojanstvena in je modro vzgajala svoja otroka.
In vsi se spominjamo princa, ki je dobil svojo vlogo predpisano in ni imel poguma, da bi se ji zoperstavil. In njegove ljubezni do prijateljice iz mladosti, zaradi katere se je bil pripravljen odpovedati kroni. Zakon se je končal z ločitvijo, princesino življenje pa je končala tragična nesreča.
To je bila zgodba, v kateri ni bilo zmagovalcev. Samo poraženci. Edini, ki so profitirali, so bili rumeni mediji, ki so prodajali izbrskane pikantne podrobnosti.
Vendar pa je videti, da so se tako kraljeva družina kot celoten narod iz te tragične zgodbe nekaj pomembnega naučili. Da so dogovorjene poroke slabe in da so nekatera družbena pravila okostenela ter jih je treba opustiti.
Princ Charles in Camilla, očitni sorodni duši, sta se čez leta, ko so se strasti in javno mnenje umirila, tiho in skromno poročila in v tem stilu nadaljevala svoje življenje. Tako družina kot otočani so nazadnje to sprejeli in sprejeli so tudi to, da je prestolonaslednikovo ljubezensko življenje njegova stvar.
Naslednji korak je storil najverjetnejši prestolonaslednik princ William, ki si je izbral ženo po svojem srcu. Ob to, da je ne-aristokratskega porekla se je obregnil le še malokdo in tudi danes je vojvodinja ena najbolj priljubljenih članic kraljeve družine. Več kot dostojanstveno nosi svoj naslov in pod srcem tudi že tretjega prestolonaslednika.
Princ Harry je naredil še drznejši korak. Verjetno se je tudi kraljici malo zaletelo, ko je izvedela, da bo nova princesa ločena mulatka, ki je po poklicu igralka. V teh dneh se na otoku razbija cela vrsta stereotipov in skoraj neverjetno je, da so vsi (vsaj na zunaj) navdušeni. Seveda gre malo tudi za politično korektnost, pa vendar so v eni generaciji naredili preskok od tega, da so princu izbrali ženo do tega, da si je princ izbral (»neprimerno«) ženo in so vsi prijazno prikimavali.
Čeprav se morda tudi kdaj zgražamo nad stranpotmi novih časov, pa nam vendar ti, bolj kot kadarkoli prej (tudi skozi zgodbo kraljeve družine), prinašajo veliko evangeljskega.
Recimo to, da ni nihče popoln in da smo sprejemljivi, ne glede na to, kakšnega stanu, rase in spola smo, kaj smo po poklicu, kakšna je naša preteklost… za vsakega so odprta vrata in vsak dan je nov začetek. In če nas Bog obravnava tako, bi se morda morali tako obravnavati tudi med seboj.
Razpravljali bomo o mnogo pomembnejših rečeh. O velikem koraku, ki ga je kraljeva družina naredila v eni sami generaciji.
Dogovorjene poroke ali grenka kraljeva šola
Če se nam danes zdi grozljivo, da bi nam nekdo izbral življenjskega sopotnika, je bilo to dve generaciji nazaj, tudi v Evropi, še nekaj povsem normalnega. In še posebno pri aristokraciji ni bilo niti pomisliti na to, da bi si izbral nekoga, ki ni primeren tvojemu stanu. Koliko nesrečnih zgodb, zavoženih življenj, frustriranih otrok se skozi vso zgodovino vleče iz tega naslova. In žal je marsikje še danes tako.
Kot smo lahko brali v rumenih, pa tudi drugih časopisih, je šla angleška kraljeva družina v zadnjih desetletjih glede tega vprašanja skozi zelo grenko šolo. Vsi se spominjamo prelepe mlade neveste velikih žalostnih oči, ki je kmalu po poroki ugotovila, da v njenem zakonu nista samo dva. Pa je bila kljub temu dostojanstvena in je modro vzgajala svoja otroka.
In vsi se spominjamo princa, ki je dobil svojo vlogo predpisano in ni imel poguma, da bi se ji zoperstavil. In njegove ljubezni do prijateljice iz mladosti, zaradi katere se je bil pripravljen odpovedati kroni. Zakon se je končal z ločitvijo, princesino življenje pa je končala tragična nesreča.
To je bila zgodba, v kateri ni bilo zmagovalcev. Samo poraženci. Edini, ki so profitirali, so bili rumeni mediji, ki so prodajali izbrskane pikantne podrobnosti.
Vendar pa je videti, da so se tako kraljeva družina kot celoten narod iz te tragične zgodbe nekaj pomembnega naučili. Da so dogovorjene poroke slabe in da so nekatera družbena pravila okostenela ter jih je treba opustiti.
Prebijanje ledu…
Princ Charles in Camilla, očitni sorodni duši, sta se čez leta, ko so se strasti in javno mnenje umirila, tiho in skromno poročila in v tem stilu nadaljevala svoje življenje. Tako družina kot otočani so nazadnje to sprejeli in sprejeli so tudi to, da je prestolonaslednikovo ljubezensko življenje njegova stvar.
Naslednji korak je storil najverjetnejši prestolonaslednik princ William, ki si je izbral ženo po svojem srcu. Ob to, da je ne-aristokratskega porekla se je obregnil le še malokdo in tudi danes je vojvodinja ena najbolj priljubljenih članic kraljeve družine. Več kot dostojanstveno nosi svoj naslov in pod srcem tudi že tretjega prestolonaslednika.
Princ Harry je naredil še drznejši korak. Verjetno se je tudi kraljici malo zaletelo, ko je izvedela, da bo nova princesa ločena mulatka, ki je po poklicu igralka. V teh dneh se na otoku razbija cela vrsta stereotipov in skoraj neverjetno je, da so vsi (vsaj na zunaj) navdušeni. Seveda gre malo tudi za politično korektnost, pa vendar so v eni generaciji naredili preskok od tega, da so princu izbrali ženo do tega, da si je princ izbral (»neprimerno«) ženo in so vsi prijazno prikimavali.
Novi časi…
Čeprav se morda tudi kdaj zgražamo nad stranpotmi novih časov, pa nam vendar ti, bolj kot kadarkoli prej (tudi skozi zgodbo kraljeve družine), prinašajo veliko evangeljskega.
Recimo to, da ni nihče popoln in da smo sprejemljivi, ne glede na to, kakšnega stanu, rase in spola smo, kaj smo po poklicu, kakšna je naša preteklost… za vsakega so odprta vrata in vsak dan je nov začetek. In če nas Bog obravnava tako, bi se morda morali tako obravnavati tudi med seboj.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
Kraševka
ko so pripravili zakone, ki so izenačili zakonsko zvezo moža in žene - z skupnostjo dveh, je dejansko postalo vse liberalno.
Stara Avstrija je imela poroke urejene - poznali so samo cerkvene poroke in župniki so imeli POROČNE knjige, KRSTNE knjige in knjige UMRLIH. Nihče se ni mogel izmišljevati ali je poročen ali ni in dejansko s kom.
Danes pa ne razumem, da dva skupaj stanujeta, pa se niti ne uradno preselita . in če rečeta da sta partnerja - moramo to enostavno verjeti.
To omogoča ZMEDO in v bistvu sploh ne vemo kdo je kdo. Vsak AVTOMOBIL je registriran, družine pa le redke. S tem pokažemo, da družino nižje vrednotimo - kot avtomobil.
Glede Angleške kraljeve družine - pa mislim, da so šli v korak s časom. Spoznali so, da je za trden zakon pomembna LJUBEZEN in ne le MODRA kri. Lepo pa je, da se držijo običajev tako zarok, kot tudi POROK. Poroka je pomemben dogodek in prav je, da se mladi za to odločijo. S tem dejanjem počastijo sebe, kot novoporočenca, ter tudi sorodnike in prijatelje, ki jim omogočijo, da doživijo skupaj ta SLAVNOSTNI dogodek. Če je cerkven, so pa deležni še BOŽJEGA BLAGOSLOVA. Mislim, da blagoslov nikomur ne škodi ( razen šolski ministrici Makovec B.) Prepričana sem, da porok KRALJEVA družina ne bo nikoli opustila. Konservativnost je večkrat tudi dobra.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.