Primož Roglič: izjemna zgodba od osmoljenca do olimpijskega zmagovalca, ki ga ne ustavi niti ciljna črta (#odzivi)

Tomaž Kovač
13

Slovenija se na olimpijskih igrah v Tokiu veseli nove medalje in to zlate. A ta je zaradi zgodbe za njo precej drugačna od ostalih medalj. Osvojil jo je kolesar Primož Roglič, ki je v velikem slogu odpeljal današnji kronometer in deklasiral konkurenco.

Po letošnjih visokih, a neuresničenih željah na dirki po Franciji pa tudi na cestni dirki na olimpijskih igrah, je odpeljal izjemno vožnjo in dokazal, da je vrhunski kolesar.

Njegova življenjska zgodba, zaradi katere ga imajo mnogi za enega najljubših športnikov, pa kaže na to, da zares nikoli ne smeš obupati.

Primož Roglič je v vožnji na čas na olimpijskih igrah v okolici dirkališča Fuji osvojil zlato medaljo. Po težavah na cestni dirki je strnil vrste in se podpisal pod četrto slovensko kolajno na letošnjih OI ter drugo zlato po kanuistu Benjaminu Savšku. To je bila 27. medalja za Slovenijo na poletnih olimpijskih igrah v času samostojne države.

Slovenski junak je odlično razporedil svoje moči, saj je vodil praktično na vseh vmesnih časih. V drugem krogu pa je vse tekmece pustil daleč zadaj in naredil več kot minuto prednosti pred vsemi nasprotniki. Na posrečen način se je to pokazalo tudi ob prihodu v cilj, ki za Rogliča očitno to ni bil – z enakim tempom je odkolesaril naprej. Oziroma kot je nekdo pripomnil na Twtterju – Primoža Rogliča ne more ustaviti nič, niti ciljna črta …

“Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi,” bi ob tem najbrž pripomnil pokojni alpinist Nejc Zaplotnik.

Srebro je osvojil Rogličev klubski moštveni kolega Tom Dumoulin, bronast je postal Avstralec Rohan Dennis.

»Neverjetno, kako se v bistvu stvar hitro obrne, če verjameš, trdo delaš in greš novim izzivom naproti,« je po osvojitvi naslova olimpijskega zmagovalca za RTV Slovenija dejal Roglič. V pregovorno skromnem slogu je dodal: »Zase vedno rečem, da nisem ravno specialist za kronometer, ampak včasih tudi naredim dobro vožnjo na čas. Izjemno, izjemno sem vesel in ponosen.«

Izjemna športna zgodba, ki se kar nadaljuje

»Če doživiš nek neuspeh, se je treba bojevati naprej, upati na bolje. Dokler se boriš, ti lahko uspe,« je pred leti dejal Primož in njegova življenjska zgodba kaže, da se tega gesla zares drži.

Primoževa zgodba je zagotovo ena izmed najbolj zanimivih v športu, zato ne čudi, da je bil o njej posnet tudi film. Zanj je kolesarstvo namreč drugi šport, v katerem sije. V mladosti je bil zelo obetaven smučarski skakalec. Leta 2006 je bil s slovensko ekipo svetovni mladinski podprvak. Leto pozneje pa je bila Slovenija v Planici na 90-metrski skakalnici med mladinci boljša od vse svetovne konkurence. Sledil je hud padec v Planici, po katerem se je Roglič poskušal vrniti v skoke.

»A nekdo tam zgoraj, v katerega verjame, mu je namenil drugo pot, drugi šport. Primož je bil na prelomnici. Lahko bi šport pustil, na srečo ga ni. Le skoke je. A našel je drug izziv, v čisto drugem športu,« se spominja Igor Gošte v intervjuju za Aleteio.

In začela se je zgodba o uspehu v kolesarstvu, kjer je Primož hitro postal zelo cenjen kolesar in je začel posegati po velikih uspehih. Najprej po zmagah na etapah največjih dirkah, nato pa je leta 2019 kot prvi Slovenec osvojil tritedensko dirko po Španiji, lani je postal prvi z zmago na kolesarskih spomenikih z zmago na klasiki Liege-Bastogne-Liege. Lani mu je v zadnji etapi Tadej Pogačar odščipnil prvo zmago na najbolj cenjeni dirki v kolesarstvu, dirki po Franciji.

Oče in družinski človek

»Sezono štartaš s ciljem, da bi bil čim boljša različica sebe. Posledično so prišle tudi zmage in na koncu ta nagrada. Športniki si vselej želimo boljših in boljših rezultatov. Ampak lepo je tudi, če se imaš česa lepega spominjati,« je lani ob podelitvi nagrade za športnika leta dejal slovenski kolesarski šampion Primož Roglič.

Po letošnji slabi sezoni in razočaranju na dirki po Franciji, kjer je grdo padel, je Slovenija od njega veliko pričakovala že na cestni dirki, kjer je bil precej v ozadju in ni zmogel držati tempa z najhitrejšimi. Danes pa je Zasavec pokazal, da je vrhunski kolesar in je spisal eno najlepših zgodb. Iz poraženca je postal olimpijski zmagovalec.

»Ko sem na kolesu, skušam biti 100-odstotno tam, doma pa oče in družinski človek. Od nekdaj sem precej trmast, vselej sem vztrajal pri stvareh, ki sem jih želel doseči. Vsak lahko verjame v svoje sanje. Dokler se boriš zanje, jih je mogoče doseči,« je Roglič, ki ga navdušujejo in navdihujejo tudi drugi slovenski športniki, razložil enega svojih življenjskih vodil.

In kaj medtem počne naš drugi kolesarski velešampion, Tadej Pogačar?

13 KOMENTARJI

  1. Na pročelju naše hiše tudi danes pozdravlja slovenskega zlatega olimpijca slovenska narodna zastava – manjša zastava Slovenije je ves čas na balkonu – z zlatimi trakovi. V rahlem vetriču ves čas plapolajo zmagovalcu Primožu Rogliču v pozdrav. Ker smo samostojna država, imamo lahko tudi zmagovalcev iz Slovenije. V PONOS njej, organizatorjem vseh ravni ter tekmovalcem. To je tudi močan povod, da SL-Odpisano olimpijski komite odslej označuje s Slovenija Vedno Najboljša! 27 let od mednarodne veljave tričrkovnega ISO označevanja SVN za našo državo. Bronasto, srebrno in dvakrat zlato. Do danes.

  2. Je komu prišlo na misel, da se zlata olimpijska koaljna ne more primerjati z zmago na TOUR DE FRANCE.

    Ne po konkurenci in ne po zahtevnosti.

    Čakam, da bo kdo evforično vzkliknil: Rogliča za premiera ali predsednika republike!

    • To mi ni prišlo na misel. Mi je pa tole: On ne rabi biti premier in predsednik države. Primož je pravi Slovenec, ki svoje delo opravlja predano in ne čaka na to, da bo kdo drug zanj delal. Postavlja si visoke izzive, trdo dela in na koncu ostaja skromen. Na kolesu je športnik, doma pa oče in mož. Veliko je takih Slovencev ampak jih zaradi skromnosti ne vidimo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime