Primož Jelševar: sedem točk akademske zlorabe

V uredništvo smo prejeli razmišljanje direktorja Inštituta dr. Antona Korošca Primoža Jelševarja o pismu 75 levičarskih profesorjev, ki svari pred "avtoritarno Janševo oblastjo".

Pisanje objavljamo v celoti:

Ko sem prvič bral javno pismo z naslovom »Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo« sem bil prepričan da gre za lažno novico, oziroma tako imenovani fake news. Kdo bi se namreč upal javno podpisati pod vsebino sestavljeno polresnic in neresnic, kar je lahko jasno vsakemu, ki ima dostop do spleta in nekaj zgodovinskega spomina. Skrajno zaskrbljujoče pa je bilo spoznanje, da gre za pristno besedilo s podpisi 75 akademikov, med njimi celo osmih bivših rektorjev. Težko verjamem, da kdo od podpisanih ne pozna zgodovine in ni razumel teksta, ki so ga čez noč povzeli in komentirali domala vsi slovenski mediji, zato ocenjujem, da gre za njihovo zavestno politično potezo. Pustimo ob strani, da gre pri podpisnikih za nekdanje vidne politike v levih vladah, ki so se po zaključku političnega delovanja vrnili v akademske sfero, in ljudi, ki so na svoje položaje prišli v času teh vlad. Težava je, da se omenjeni pod javno pismo niso podpisali kot državljani nekega političnega prepričanja, kar bi bilo v smislu političnega pluralizma in v najširšem smislu dojeto kot komentiranje ljudi različnih političnih nazorov.

Omenjeni so se pod pobudo podpisali kot znanstveniki in akademiki. To pa je zaskrbljujoče predvsem z vidika ugleda inštitucij, katerim pripadajo, in splošnega ugleda znanosti v Sloveniji. Ko se znanstveniki podpišejo s svojim nazivom, dajejo vtis, da za njihovimi stališči stojijo tudi inštitucije, v katerih delujejo. Znanstveniki, javne in zasebne raziskovalne organizacije, univerze in druge akademske ustanove morajo namreč spoštovati kodekse za ohranjanje znanstvene poštenosti, ki so namenjeni ohranjanju ugleda in zaupanja znanosti. Kodeks te organizacije in njihove zaposlene zavezuje k spodbujanju načel poštenosti na področju njihovega delovanja in raziskav, med katerimi še posebej izstopajo:

• poštenost pri sporočanju,


• objektivnost,


• nepristranskost in neodvisnost,


• poštenost pri navajanju virov in priznavanju zaslug.

Analizirajmo trditve zapisane v pismu Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo, ki govori o tem zakaj naj bi bila Janez Janša in politika SDS nesprejemljiva za vodenje države:

Trditev: Prvič, nesprejemljiva je zaradi političnih vrednot, saj s svojo avtoritarnostjo, izključevanjem, težnjo po podrejanju družbenih sistemov, orbanizacijo in nacionalističnim populizmom pomeni veliko nevarnost za demokratično kulturo in politične procese v državi.

 Prvič: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. (3. člen ustave RS) Nevarnost za demokracijo ne more prihajati iz političnih strank, ki zmagujejo na legitimnih volitvah.

Trditev: Drugič, nesprejemljiva je ekonomsko in socialno, ker želi izpeljati brezglavo privatizacijo podjetij, javnega šolstva in zdravstva, svoj škodljiv vpliv na domače gospodarstvo in socialo pa je že dokazala v letih, ko smo v Sloveniji imeli prvo in drugo Janševo vlado.

 Drugič: O vplivu prvih dveh pomladnih vlad na gospodarstvo je najbolje vprašati gospodarstvo, ki z izjemo politično nastavljenih direktorjev v državnih podjetjih dosežke teh dveh vlad ocenjujejo bistveno drugače kot akademski zbor.

Trditev: Tretjič, nesprejemljiva je z vidika vpeljave potrebnih ukrepov proti dramatičnim podnebnim spremembam, saj je SDS večkrat pokazala, da sodi med tako imenovane zanikovalce vpliva človeka na klimatske spremembe, s čimer odkrito zasmehuje znanstvene ugotovitve. Naša država bi postala s takšno koalicijsko vlado edinstvena v Evropski uniji!

Tretjič: Zadnji dve vladi nista vpeljali potrebnih ukrepov proti podnebnim spremembam. Zanikanje klimatskih sprememb in ob enem podpiranje političnih projektov tipa TEŠ6, drugega tira in kanala C0 ne bo obvarovalo našega planeta. Zakaj so podpisniki molčali pri teh projektih?

Trditev: Četrtič, nesprejemljiva je z vidika politične in medijske kulture, saj se poslužuje odkrite retorike sovraštva, nestrpnosti, ksenofobije, homofobije in laži, pri čemer uporablja svoja medijska trobila za propagando, širjenje ideologije, lažnih novic in teorij zarot, diskreditacij posameznic in posameznikov ali političnih nasprotnic in nasprotnikov.

 Četrtič: Medijsko kulturo v Sloveniji je potrebno dvigniti na vseh ravneh. Če malo pobrskamo po kolumnah omenjenih profesorjev v levih političnih medijih in ob dejstvu, da so se podpisali pod to javno pismo, potem so nesprejemljivi celo sami zase.

Trditev: Petič, nesprejemljiva je zaradi neposrednih pritiskov na sodstvo, odkritih poskusov njegove lustracije, podrejanja in končno tudi zaničevalnega odnosa, ko gre za obisk sodišč in prevzemanje sodnih pozivov.

Petič: Zaupanje v slovensko sodstvo je v Sloveniji na eni najnižji ravni v EU. Sodstvo je po lanskem merjenju ekonomske svobode postalo še manj neodvisno in nepristransko. To ne more biti zaradi politike ene stranke, ampak je posledica številnih znanih primerov, ko se je sodstvo v Sloveniji izkoriščalo v politične namene.

Trditev: Šestič, nesprejemljiva je zaradi reinterpretacij in potvarjanj zgodovinskih dejstev, odnosa do NOB, rehabilitacije domobranstva, prisvajanja slovenske osamosvojitve, kar vse zlorablja v politične namene.

Šestič: Potvarjanje zgodovinskih dejstev sodi med najbolj obsojanja vredna dejanja našega naroda, ki se vlečejo skozi celotno zgodovino. Največ zlorab naše zgodovine pa se je zgodilo prav v povojnem času. Žal med nami še vedno živijo in politično delujejo odgovorni, ki ne zmorejo niti obsoditi zločinov nad lastnim narodom. Kje je sočasna obsodba teh ljudi?

Trditev: Sedmič, popolnoma nesprejemljiva je, ker svojo propagando nezakonito financira iz tujih virov, ki so najtesneje povezani z avtoritarno vlado sosednje države, s čimer sta resno ogroženi naša suverenost in finančna neodvisnost, ki sta nujni pogoj za obstoj pravne države in demokracije, pa tudi za boj proti korupciji.

 Sedmič: Domnevno nezakonito financiranje medijev iz tujih virov. Gre v prvi vrsti za nedokazane trditve, kar to trditev uvršča pod opravljanje, ki je po  161. členu Kazenskega zakonika kaznivo dejanje. Kaj pa politični mediji, ki spoštovanim profesorjem redno nudijo svoj medijski prostor, in imajo deljeno ali tuje lastništvo, ali dejstvo, da so celo največji slovenski mediji v delni ali popolni lasti tujih skladov? Za le-te veljajo drugačna pravila?

V javnem pismu, ki so ga podpisali znanstveniki in akademiki, je tako več neresnic in polresnic, ki predstavljajo kršitev znanstvenega kodeksa in s tem hujše kršitve znanstvenega in raziskovalnega etosa. Pričakovati je, da se bodo do trditev svojih akademikov opredelila vodstva inštitucij, znotraj katerih delujejo, saj znanstveni kodeks še dodatno navaja: »Institucije, ki se s tovrstnim hudodelstvom ne spopadajo, so prav tako krive. Preiskava obtožb mora biti skladna z nacionalno zakonodajo in naravno pravičnostjo. Biti mora poštena in hitra ter privesti do ustreznih rezultatov in sankcij.«

V kolikor je prišlo do razhajanja med stališči omenjenih inštitucij in njihovimi raziskovalci pa bi pričakovali tudi distanciranje inštitucij od njihovih izjav. Škode, ki so jo omenjeni s svojim podpisom na zavajajočem pismu povzročili slovenski znanosti, pa verjetno ne bo mogoče nikoli povsem popraviti.

Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca