Slovenijo letno zapusti okrog 15 tisoč ljudi, od tega približno polovica mladih izobražencev, ki karierne izzive iščejo v tujini. Te nadomeščajo predvsem prišleki iz držav zahodnega Balkana, ki delajo v gradbeništvu, trgovini ali na proizvodnih obratih, odpiranje katerih s posebnimi zakoni in subvencijami vzpodbuja vlada.
Slovenija s tem zamuja priložnost razvoja v visokotehnološko družbo in namesto tega vse bolj postaja proizvodnja družba postindustrijskega obdobja.
Zakaj v Slovenijo pride Magna, ne pa evropska podružnica Googla, Facebooka, Amazona ali IBM-a, takoj postane jasno ob primerjavi davčne obremenitve plač med državami.
Če smo nekako še konkurenčni pri neto plačah okrog 1000 evrov in nekoliko več, pa je situacija povsem drugačna pri nekaj tisočakih neto mesečnega dohodka.
V našo primerjavo stroškov dela smo vključili Slovenijo, Avstrijo, Češko in Irsko. Slednja močno odstopa po nizki obdavčitvi dela, medtem ko so stroški plač preostalih treh primerjanih držav, pri višini slovenske povprečne plače in malo čez, razmeroma podobni.
Samski delavec brez otrok s povprečno slovensko plačo 1130 € neto delodajalca v Sloveniji stane 2.005 evrov, delodajalca v Avstriji 1.900 €, delodajalca na Češkem 2.035 evrov, na Irskem pa zgolj 1145 €.
A že pri 2.000 € mesečne neto plače, kolikor je denimo prihodek sistemskega inženirja ali razvijalca programske opreme v Sloveniji, se situacija nekoliko spremeni. Našega delodajalca tak delavec stane 3.860 € mesečno, v Avstriji je skupni mesečni strošek njegovega dela 4.200 €, na Češkem pa že najmanj od teh treh držav, 3.730 €. Delodajalec na Irskem, ki delavcu omogoči takšno neto plačo, pa bo skupaj odštel zgolj 2.610 €.
Povprečen sistemski inženir je torej, v primerjavi s Slovenijo, na Češkem za delodajalca na letni ravni cenejši za približno 1.800 evrov, na Irskem pa kar za 15.000 evrov!
Stroškovne razlike med Slovenijo in preostalimi državami pa močno narastejo pri višjih plačah, kakršne bi delodajalci denimo želeli nameniti najboljšim inženirjem, vodstvenemu kadru ali zaposlenim v visokotehnoloških informacijskih podjetjih.
Če delodajalec v Sloveniji denimo želi nekomu izplačati 5.500 € mesečne neto plače, ga bo to stalo 12.875 €, delodajalca v Avstriji zgolj 11.940 €, delodajalca na Češkem le še 10.550 €, na Irskem pa 10.300 €
Najboljši inženirski ali vodstveni kader s 5.500 evri neto mesečne plače je torej, v primerjavi s Slovenijo, v Avstriji letno cenejši za 11.200 evrov, na Češkem za 28.000 evrov, na Irskem pa za 31.000 evrov.
Konkretno, zgornja primerjava denimo ne upošteva razlik med državami pri pokrivanju potnih stroškov, obračunavanju malice in njenem (ne)upoštevanju v delovni čas, ne upošteva olajšav za otroke, specifik življenjskega okolja in podobno.
Kljub vsemu pa lahko dobimo približno predstavo, pri kakšnih plačah so podjetja v Sloveniji glede skupnih stroškov konkurenčna in pri kakšnih ne.
Jasno recimo je, da imajo nam bližnje države (v geografskem in zgodovinskem smislu) primerljiv model obdavčitve povprečnih plač, vsaj kar se višine obdavčitve tiče, medtem ko Irska močno izstopa navzdol.
Prav tako lahko vidimo, da smo okrog neto plače 1100 € konkurenčni s Češko, medtem ko so takšni prihodki v Avstriji precej manj obdavčeni. Situacija se obrne pri neto plačah okrog 2000 €, kjer podjetja v Avstriji plačujejo nekoliko več, na Češkem pa nekoliko manj kot v Sloveniji.
Bistvena in res očitna razlika pa nastane pri plačah nad 5000 € neto, kolikor bi recimo namenili najboljšim inženirjem in drugemu vodstvenemu kadru. Pri teh vsotah je Slovenija izrazito nekonkurenčna vsem primerjanim državam, saj recimo na Češkem samo ena toliko plačana oseba podjetje letno stane kar 28 tisoč evrov manj kot konkurenčno podjetje v Sloveniji. Na Irskem je prihranek še nekaj tisoč evrov večji.
To je tudi eden od razlogov, da je Slovenija morda zanimiva za investicije v proizvodne obrate kot je Magna, Revoz ali Yaskawa, kjer se pričakovane NETO plače gibljejo krog 1.000 € in nekoliko čez. Povsem nezanimivi pa smo za podjetja z visokotehnološkimi delovnimi mesti, kjer je dobre ljudi potrebno plačati z nekaj tisoč evri neto.
In to kljub temu, da smo Slovenci pri ustvarjanju start upov na področju informacijskih in drugih sodobnih tehnologij nadpovprečno uspešni v svetovnem merilu.
Verjetno vas sedaj, ko ste prebrali ta članek, več ne čudi, zakaj imajo Google, Facebook, Amazon in ostale spletne korporacije sedeže na Irskem in ne v Sloveniji. Da vprašanja davka na dohodek pravnih oseb sploh ne odpiramo.
Dober članek.
Če je to prebral strokovnjak za izvoz Mesec, ali Kordiš, ali Štromajer so sigurno že na UKC ker so jim zatekli možgani!
Če je Avstrija skoraj tako obdavčena kot Slovenija (neto 1100) oz. še bolj (neto 2000) zakaj potem vsi dnevni gasterbajterji jamrajo, da jih Slovenija dodatno obdavčuje. Nekdo, ki zasluži 5k€+ se bo verjetno brez pomislke preselil. Dnevni migranti pa nimam občutka da zaslužijo več kot 2000€ neto…
Drugače je, da je v Avstriji razlika med neto in bruto plačo manjša kot v Sloveniji – zaradi trikrat višje dohodninske olajšave in nižjega tistega dela prispevkov, ki so na plečih delavca. V Avstriji pa je višji del prispevkov, ki jih plača delodajalec. Tako se bruto/bruto zadeva približno poravna.
Spoštovani avtor, kot delodajalec na področju razvoja informacijskih sistemov vam povem, da razlog ni ne v plači, ne v obdavčitvah. Tovrsnih inženirjev primanjkuje po celotni EU. Ne samo pri nas, vsepovsod. In če jih v neki državi ni dovolj, Google ali Facebook pač ne moreta priti. Prednost Irske ni samo v nižji obdavčitvi, temveč v precej liberalni politiki zaposlovanja tujcev. Če želi podjetje v Sloveniji zaposliti inženirja računalništva iz tujine (ker jih pri nas ni dovolj), se bo soočilo z neskončnimi birokratskimi ovirami. Diplomirani inženir računalništva ali elektrotehnike iz Bosne bo v Avstriji, Nemčiji ali na Irskem neprimerno lažje pridobil vsa dovoljenja za bivanje in delo. Praktično v nekaj dnevih. A pri politiki zaposlovanja tujcev se pač vlade (leve ali desne) niso nikoli raziskovale. V času desne vlade smo delodajalci še težje dobivali inženirje iz tujine. Tudo zato Google ali Facebook ne prideta v Slovenijo. Avstrijska vlada celo razpisuje štipendije za študente iz Zahodnega balkana (programu se reče “Best of southeast”) in jim omogoča bivanje v domovih ter integracijo v družbo. Pri nas je to žal še vedno “nesprejemljivo”.
Jože pozdravljeni, Google in Facebook sta zgolj karikaturi sporočila – nekaj bi že bilo, če bi (ob drugih vzvodih) tudi s plačo lahko pri nas zadržali visoko izobražene strokovnjake, ki sedaj odhajajo v tujino. Jasno pa je, da plača pri tem ni edino sredstvo, nanjo se pač v tem prispevku osredotočamo in ne da se skriti, da smo glede njene obdavčitve nekonkurenčni.
Kot ste sami zapisali, je velik problem Slovenije tudi birokratizacija, na kar na Domovini prav tako redno opozarjamo, ter splošna nekonkurenčnost poslovnega okolja. Kar se pa tiče strokovnjakov z zahodnega Balkana, ne bi smelo biti zadržkov, saj ima Slovenija navsezadnje pozitivne izkušnje glede tega pri zagotavljanju zdravnikov.
Hvala za Vaše mnenje. Rok Č.
To ni res. Sam sem star 50 let in že nekaj časa iščem službo, bolje rečeno delo v Sloveniji pa ga ne dobim. Sem uni. dipl. ing. računalništva z zelo dolgo kilometrino in obvladam raznovrstna znanja iz vseh področij računalništva. Povsod kamor pridem, če me že slučajno pokličejo na razgovor, namigujejo na plačo največ 800 EUR neto z vsemi dodatki s tem, da bi moral biti ves čas na razpolago in prevzeti vso odgovornost za projekte. Imeli bi vrhunske strokovnjake za minimalno plačo. In kako me odpravijo, citiram ª Vi preveč znate za našo firmo, Vas bi bilo škoda, da delate prinasª. Sedaj čakam, da spravim k kruhu najmlajšega in v tujino, ker očitno znanja v Sloveniji nobeden ne potrebuje (vsaj slovenskega po vašem zapisu sodeč).
To pa ne vem če bo res. Sebe nimam za vrhunskega strokovnjaka na tem področju, ampak znam kar nekaj in se mi zdi da je dosti služb za okrog vsaj 3.000 bruto. Tudi kolegi ko jih poznam vsi dobijo precej več kot 800 neto. Služb je ogromo, v bistvu je več povpraševanja kot ponudbe. Ne vem kje vi to iščete… SIcer pa res da je največ povpraševanja v Ljubljani z okolico, za kako Lendavo nebi vedel.
Zdravo,
smiselna je primerjava na nivoju letne bruto plače, ki jo Avstrija razbije na 14 plač. 13 in 14 plača sta manj obdavčeni in tukaj se naredu občutna razlika v korist zaposlenega.
Lp
A.
Podatki so, za začetek napačni. Pri bruto plači 4.700 EUR v Sloveniji (2.024 EUR neto) je bruto bruto v 5.536 EUR, v Avstriji je pa bruto-bruto 6.036 EUR. Tisti bruto-bruot v Avstriji se šteje k zveznim obdavčitvam, bruto gre pa na deželni proračun. Če bi avtor bil vsaj malo konsisteten, bi to navedel.
Irska ima nizko obdavčitev plač ( najmanjšo v EU), ampak to zaradi ideje, da lljudje sami plačujejo del prispevkov – za razliko od Slovenije, kjer je navada, da se to obračuna pri plači. Kar pomeni, da inženirja z bruto plačo 2.600 EUR ne bo – ker bi moral potem plačati kakih 700 EUR prispevkov in bi mu mesečno ostalo 1.300 EUR
Avtor primerja jabolke in hruške za to, da bi potrdil svojo idejo, da je v Sloveniji težava obdavčitev dela. To ni res. Težava Slovenije je, da je periferna država v evroombočju. In z znižanjem davkov bo še vedno periferna, samo statusu davčne oaze se bo približala.
In ni toliko težava, da bo prišla Magna (ni ravno kak presežek, ampak tako grozno ni). Težava je v tem, da slovensko gospodarstvo ne investira ne doma in ne v tujini. In ne investira ne zaradi tega, ker ima take stroške z delom, temveč zaradi tega, ker ustvarja prenizko dodano vrednost. In če razumete koncept dodane vrednosti, v njej ni direktno vključenih stroškov dela. Če ne razumete tega koncepta, tudi prav, samo potem ne pišite tekstov o ekonomiji. Še en namig: dajte malo naštudirati kategorije plačilne bilance. Če jih boste razumeli, boste videli, da v vašem pisanju ni veliko soli.
Ja, ekonomija je malo bolj zahtevna kot pamletiranje pred volitvami.
Že v prvem stavku imate napako – pri bruto plači 4.700 je v Sloveniji neto plača 2.702,65 € in ne 2.024 €.
Bolj ali manj je jasno. Bruto in bruto-bruto zneski so problem. Ter sama lestvica davčne plačne progresije.
Kako je to mogoče, da se o tem pogovarjamo na gčas zadnjih 10 let, prej pa bolj potiho. Vmes kup vlad, ki nobena ne narediti en velik NIČ!
Kateri politik je odločen zmanjšati obremenitev plač – konkretno in hitro!?