Primer "begunca Ahmada" kaže, kako se da z dovolj denarja in politične podpore izigrati naš pravni red

Uredništvo

Slika iz youtube video posnetka "Ahmad je naš"
POSLUŠAJ ČLANEK
Aktivistom Delovne skupine za azil je uspelo. Sirskega brivca Ahmada Shamieha so tako dolgo umikali pred pristojnimi organi, da je potekel 6 mesečni rok iz pravnomočne odločbe, ki odreja vrnitev Sirca na Hrvaško, kjer bi lahko odločali o njegovi prošnji za azil.

Ker odločba ni bila izvršena, sedaj Upravno sodišče nalaga Sloveniji, da presodi o mednarodni zaščiti za sirskega begunca, kar mora storiti "hitro," sicer bodo Shamiehu "kršene pravice".

Bolj kot tehnične podrobnosti še ene v vrsti pravnih manevrov, kako izigrati pravnomočno odločitev več sodišč, vključno s sodiščem EU, je na mestu nauk, da se to ob podpori pravih in vplivnih ljudi pač da storiti. 

"Ahmad Šami je, tako kot več sto prosilcev za azil, prišel v Slovenijo z namenom, da reši svojo družino pred vojaškim uničenjem. Naletel je na državo, ki je pripravljena podpreti bombardiranje njegovega doma, Damaska, a mu hkrati sporoča, da on in njegova družina nimajo tu kaj iskati." 

Z zgornjimi besedami, objavljenimi v Mladini, aktivisti Delovne skupine za azil pod vodstvom Mihe Blažiča slavijo "zmago nad sistemom" in hkrati zahtevajo "takojšnjo obravnavo" in "nujno spremembo delovanja MNZ na področju azila."

Če MNZ o Ahmadovi prošnji ne bo presodilo "hitro", bodo Šamiju kršene pravice, na kar je sodišče EU že večkrat opozorilo, naj bi pisalo v sodbi Upravnega sodišča. Sodišče še dodaja, da je odločba sodišča izvršljiva takoj in se nanjo ni mogoče pritožiti.

Razprava med pravniki o izigravanju pravnega reda


Ob primeru Sirca Ahmada se je na Twitterju razvila zanimiva debata, nosilca katere sta bila dva doktorja prava, Dominika Švarc Pipan iz vrst Socialnih demokratov ter Janez Pogorelec iz vrst Nove Slovenije.

Ob odločitvi Upravnega sodišča je Švarc Pipanova zapisala:


Na kar ji je odgovoril dr. Žiga Turk, ki je zapisal, da sicer ne pozna detajlov, vendar ga zanima, v čem je zadeva tako komplicirana, da mora stroka deliti opozorila in da izpade, da pristojne službe niso strokovne oz. niso stroka.

Švarc Pipanova mu je odgovorila, da so odločbe MNZ v postopkih mednarodne zaščite "zadnje čase pravno zelo vprašljive in se zna zgoditi, da nas bo ta praksa eventualno spet pripeljala do zagovarjanja pred ESČP in plačevanja odškodnin."

Na to se je oglasil dr. Janez Pogorelec s spodnjim tvitom:


Več spletnih komentatorjev pa se je čudilo, kdo je v resnici ta "brivec Ahmad", da se je na njegovem primeru v takšni meri angažirala celotna aktivistična srenja z vsem vplivnim ozadjem, ki ga na vsak način skuša zadržati v Sloveniji, čeprav bi na Hrvaškem najverjetneje že zdavnaj dobil azil in s tem pravico prostega gibanja po EU.

KOMENTAR: Uredništvo
Tako v imenu brivca Ahmada brijejo norca iz našega pravnega reda
V vsej sagi okrog brivca Ahmada, ki se zdaj vleče že dobri dve leti, ni toliko pomembno, kje bo pristal ta človek, saj tako na Hrvaškem, kot verjetno ob vrnitvi v Sirijo k družini, njegovo življenje ne bo (več) ogroženo. Pomembnejša od tega je lekcija, ki so jo slovenskemu pravnemu redu ponovno odčitali anarhistični aktivisti, ki jim ni mar za spoštovanje skupnih pravil in načel pravne države. Glede slednjega nič presenetljivega. Kot je na Twitterju opozoril dr. Žiga Turk, je največja napaka proti njim se sklicevati na konsistentnost, principe, abstraktna pravila ..., saj če bi se tega držali, ne bi bili anarhisti. Bolj problematičen je nauk, ki smo ga v primeru Ahmad ponovno doživeli in ki kaže, da slovenskega pravnega reda ne izigravajo zgolj "tajkuni", temveč tudi drugi, za katerimi stojijo vplivne in močne skupine. Sirca Ahmada se mnogokrat prikazuje kot nemočnega človeka v kolesju sistema, a on je že zdavnaj zlorabljen v namene boja vplivnih aktivističnih anarho-liberalnih skupin za doseganje lastnih ciljev. Skupin, ki vpliv in moč črpajo iz številnih nevladnih organizacij, pripojenih na državne jasli, od koder se na njihove račune stekajo davkoplačevalski milijoni. Iz teh virov se potem financira celoten aktivistični pravni aparat za izigravanje pravnega reda, ki gre v nedogled in ki si ga nek navaden državljan, kaj šele nek povprečen anonimen migrant, nikakor ne more privoščiti. S tega vidika je Ahmadova sreča in nesreča hkrati, da je priviligirani izbranec te skupine. Sreča zato, ker mu ves ta čas v oskrbi aktivistov zagotovo ni hudega, nesreča pa, ker bi imel brez te akcije osebni in družinski status že zdavnaj rešen. In navsezadnje, sreča zanj je tudi, da je v času tega izigravanja pravnega sistema vojna v Siriji večinoma minila. Če seveda to sploh pojmuje kot srečo, saj bi MNZ ob obravnavi njegove prošnje lahko presodilo, da se mu je povsem varno vrniti domov. Glede na vse, kar smo videli do sedaj, se mu nazaj v domovino namreč pretirano ne mudi. In "prijatelji" v Sloveniji bodo, kot smo se lahko prepričali, naredili čisto vse, da mu domov več nikoli ne bo treba.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30