Primc volivce pozval, naj volijo druge pomladne stranke. Katera najbolj potrebuje njegove glasove?

Uredništvo
14

Predsednik stranke Za otroke, Aleš Primc, je zaradi neobstoječih možnosti za uvrstitev Združene desnice v parlament, ki je posledica izločitve list v dveh volilnih enotah, volivce svoje stranke pozval, naj volijo “SDS ali kakšno drugo pomladno stranko, ki lahko pride v državni zbor,” poroča Reporter

S tem je v ospredje postavil interes desnosredinskega bloka, predvsem strank, ki bi jim glasovi njegove konservativne volilne baze pomenili pomembno dodano vrednost.

V nadaljevanju ugotavljamo, katera od drugih pomladnih strank je po programu in vrednotah Primčevi Za otroke najbližje in tudi, komu bi približno 15 do 35 tisoč volilnih glasov, na katere je lahko računal Primc, najbolj koristilo.

Sklep, da odstopajo od volitev v vseh volilnih enotah in prosijo volivce, da volijo »SDS ali drugo pomladno stranko, ki lahko pride v državni zbor«, je po pisanju Reporterja izvršilni odbor Stranke za otroke sprejel v soboto, v torek pa tudi Svet stranke.

Primc je v pismu članstvu zapisal, da odločitev ni bila soglasna, ni pa tudi čisto tesna: »Moja odgovornost je, da vas in naših idej ne vodim v kolektivni samomor. Zmaga ali poraz sta najprej v glavi.«

V nadaljevanju je članom še razložil, da to »ni umik, ampak delo na drugačen način, kot smo mislili, za zmago desnice na volitvah,« ter poudaril, da Slovenija njih rabi, oni pa rabijo zaveznike za izvajanje njihovega programa. Če bi si ta vrata zaprli, bi bil po Primčevo to resničen poraz.

Programsko enako blizu vsem trem pomladnim strankam

Glede na progam je Primčeva stranka Za otroke približno enako blizu, oziroma daleč od ostalih treh strank, ki izvirajo iz vrednot slovenske pomladi in so na dometu vstopa v parlament (SDS, NSi, SLS).

Primčev gospodarsko-socialni program je sicer zastavljen precej bolj levo od preostalih, sploh od SDS in NSi, ki sta bolj kot stranka Za otroke usmerjeni v vitko državo z majhno regulativno vlogo in lastniško neprisotnostjo v gospodarstvu.

Je pa v njem velik poudarek na družinski politiki, pri kateri se najbolj ujame s programom druge krščanske stranke, Nove Slovenije.

Vrednotno najbolj sorodni z NSi

Prav v vrednotnih izhodiščih sta si NSi in Primčeva Za otroke mnogo bolj sorodni, kot si je slednja z obema preostalima desnosredinskima strankama.

Skupno že imata krščansko izhodišče, ki je sicer prisotno, a manj izrazito tudi pri SLS, medtem ko se je SDS na konservativno desnico iz socialdemokratskega bloka preselila šele v zadnjih desetih letih.

Nasploh je s stališča vrednot SDS v tej skupini konservativnih strank na najbolj liberalni strani, na nasprotni pa je , kot najbolj konservativna, prav Za otroke.

To se recimo dobro vidi pri stališču do splava, kjer so Primčevi izrazito proti, splavu so nenaklonjeni tudi v NSi (kar mediji prav zdaj uporabljajo proti Mateju Toninu, ki je javno izrazil svojo podporo življenju, ni pa za prepoved).

Medtem pa je denimo predsedniška kandidatka SLS na predvolilnem soočenju Domovine izpostavila, da mora ženska imeti “pravico odločati o lastnem telesu”.

SDS pa je denimo na lanskem kongresu predlog enega od članov, da se v resolucijo zapiše, da je “pravica do življenja temeljna človekova pravica” in da se bo SDS “borila za temelje pravice vseh ljudi, tudi najšibkejših, nerojenih otrok,” zavrnila s tričetrtinsko večino delegatov.

Kdo bi Primčeve glasove najbolj potreboval?

Preden poiščemo odgovore iz podnaslova, se najprej vprašajmo, na koliko glasov bi na volitvah Združena desnica realno lahko računala.

Javnomnenjske ankete so ji kazale okrog enega odstotka vseh vprašanih, oziroma okrog dveh odstotkov vseh opredeljenih.

Ob upoštevanju intervalov zaupanja in drugih dejavnikov bi lahko ocenili, da bi Združena desnica, če bi nastopila v vseh volilnih enotah in sodelovala na TV soočenjih, na volitvah najverjetneje dobila med 2 in 4 odstotki glasov.

Pri približno polovični volilni udeležbi, kakršna je bila denimo na državnozborskih volitvah 2014, bi to pomenilo med 15 in 35 tisoč glasovi. Na spodnji meji je tudi rezultat Angelce Likovič na predsedniških volitvah, tako da manj glasov zagotovo ne bi dobili. 

Če bi se velika večina teh glasov preslikala na stranko SLS, bi lahko z gotovostjo trdili, da bi ta presegla 4 odstotni volilni prag in se uvrstila v državni zbor.

Tako je jasno, da bi bili ti glasovi SLS izjemno potrebni, njeni štirje poslanci pa bi pomenili dodatno število za desno-sredinski blok znotraj parlamenta, saj  bi drugi dve stranki na ta račun kvečjemu skupaj izgubile en sedež.

Če bi večina glasov Združene desnice šla k vrednotno najbolj sorodni stranki, Novi Sloveniji, bi se ta skoraj zanesljivo povzpela do 10 poslanskih sedežev.

Trenutne ankete ji kažejo 7 do 8 poslancev in če bi ob tem sami pridelali še kakšnega, bi številko 10 lahko tudi presegli.

Dodatni glasovi se zaradi obstoječega proporcionalnega volilnega sistema najmanj poznajo strankam, ki jih imajo največ. SDS bi s Primčevimi glasovi morda dobila enega dodatnega poslanca, morda pa niti tega ne.

V tem primeru Primčev poziv ne bi bil koristen v smislu, da bi se poznal na volilnem rezultatu desnosredinskega bloka.

Naj gre glas tistemu, ki vam je vsebinsko najbližje

Potezo Aleša Primca, da zaradi praktično ničelnih možnosti, da se Združena desnica prebije v parlament, svoje volivce pozove, naj glasujejo za druge pomladne stranke, je treba pozdraviti kot nesebično in usmerjeno v dobro pomladne opcije kot celote.

Je pa pomenljivo, da je Primc pri pozivu volivcem k podpori drugim pomladnim strankam poimenosko poimenoval le SDS in jo postavil na prvo mesto, ne pa tudi razložil, zakaj. Glede na vrednote, ki so stranki Za otroke pomembne, in so denimo pri pravici do splava in še kje ravno nasprotne od stališča SDS, bi kakšno pojasnilo v zvezi s tem zagotovo bilo na mestu.

A zaupajmo državljanom, ki bi sicer volili Aleša Primca in njegovo stranko, da bodo svojo odločitev znali sprejeti sami. Prav glasovanje “za”, torej po presoji, katera stranka je po stališčih, vrednotah in pogledih na prihodnost Slovenije najbližje našim lastnim prepričanjem, je pomemben korak naprej v dozorevanju naše demokracije.

Ne glede na vse torej naš nasvet volivcem ostaja: volite za stranko, ki vam je, ob vaši prvi izbiri, ki je žal izločena iz tekme, najbližje. S tem boste storili dobro sebi in naši mladi demokraciji. 

Sodelujte v anketi o Primčevi odločitvi:

Create your own user feedback survey

14 KOMENTARJI

  1. ČESTITAM PRIMCU !
    POHVALA PRIMCU, DA JE POSKRBEL, DA NJEGOVE GLASOVE NE IZNIČI SLAB REZULTAT.

    JUNAŠKO DEJANJE, JE TUDI TO, KO UGOTOVIŠ KAJ JE PRAV – tudi če s tem premagaš samega sebe. Najteže je premagati sebe – za to dejanje moraš BITI MOČAN.
    To je korak k zmagi desnice !

  2. Ja bolj malo moznosti da bi SDS
    mogoce pridobil 1 % ?SDS potrebuje vec procentov.Napoved Zdruzene desnice bi morala biti,da njihove morebitne glasove si naj porazdelijo desno usmerjene politicne stranke.

  3. Ne razumem, zakaj toliko strank! Kaj ni škoda časa in denarja, namenjenega za ustanavljanje nove stranke! Že takoj na začetku bi se priključil strankam, ki imajo podobne vrednote SDS-u, NSi ali SLS-u.
    S tem desnica izgublja svojo kredibilnost.

  4. “komu bi približno 15 do 35 tisoč volilnih glasov”

    mokre sanje Primca… 4.418 je njihova kadidatka dobila na predsedniskih volitvah.. manj kot je potrebno, da sploh lahko razglasiš kandidaturo..

    in to je to.. +- jurja od 4K je doseg te stranke…

  5. Kaj bi rekli, če bi danes bilo 5 milijonov (pravih) Slovencev? Splav je bil uzakonjen leta 1952 in od tedaj je bilo s splavom pobitih približno 1 milijon ljudi. Če bi preživeli VSI!, danes ne bi imeli množičnega uvoza z JUGA, ne bi poznali težav z delovno silo – in nadalje… Koliko še bolj uspešnih vrhunskih strokovnjakov umetnikov in zavednih družin bi krasilo našo deželo?

  6. DilEma, pozabili ste dodati še tisto množico SLOVENSKIH beguncev, ki so v strahu pred komunizmom bežali čez KARAVANKE. to so bili domoljubi, ki so v svet ponesli DOMOVINO v svojih srcih – ki je ohranjala pristno SLOVENSKO KULTURO.

    Če bi ta množica Slovencev leta 1945 ostala doma, bi bila naša demografska slika drugačna – KULTURA pa taka, ki bi odsevala DUŠO slovenskega NARODA. Če bi naši pradedje prišli nazaj, bi se razjokali, ko bi ugotovili kakšni kulturniki ima v rokah našo “nekulturo” v vseh ozirih.

    Potrebujemo vlado, ki bo gledala drugače na Slovenijo in njene prebivalce – to se pravi DESNO. Leve so precej poteptale in zameglile PTRAV od NAROBE.

    • Ja, tudi tisti, a zgoraj sem se osredotočila na osnovni program primčeve stranke GOD: ohranitev družin in slovenska nataliteta, kar vključuje tudi odločanje žensk za splav. Boštjan M. Zupančič je bil grdo poljuvan, ko je povedal, da je detomor (rojenega) otroka kaznivo dejanje in se retorično vprašal, ali ni torej kaznivo dejanje tudi splav, saj vemo, da je fetus živ že od spočetja (sicer se ne bi mogel razviti do poroda…
      Moj prejšnji zapis je le opozoril na avtogenocid – seveda bi k temu prišteli tudi izseljence in ne nazadnje še po vojni pobite Slovence (keterih je po ocenah bilo ca 20.000), a daneč najbolj številna morija je ugonobila milijon ljudi (ki so nosili seveda neizmeren človeški potencial). Danes bi bili najstarejši med njimi že dedki in babice… Koliko družin je to!?

      V luči odločanja o splavu na Irskem, ki bo menda dobljeno v korist morilk lastnega zaroda je to vprašanje aktualno prav na današnji dan – seveda pa tudi jutri in v prihodnje.
      Tisti pa, ki smo jih pomorili, so za naš narod za vedno izgubljeni in seveda tudi njihov potencial – tudi volilni glasovi… 🙂

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime