Primc: Ustavni sodniki, družina je Slovencem sveta, otroci pa niso naprodaj, temveč so dar

Peter Merše
Foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavno sodišče danes odloča o ustavnosti določb Zakona o zakonski zvezi, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, ter presoja člene, ki se nanašajo na posvojitev. Pred dobrim letom dni je omenjene člene v presojo Ustavnemu sodišču vložil varuh načela enakosti Miha Lobnik, sicer znan tudi kot homoseksualni aktivist iz časa družinskih referendumov. 

Pred Ustavnim sodiščem se je popoldne zbrala množica zagovornikov družine, ki je sodnike pozvala, naj ne odpravijo tisočletnega temelja družbe ter naj bodo pogumni, kljub morebitnim pritiskom lobijev, da odločijo v korist otrok. Slovenci smo se o tej temi na referendumih izrekli že trikrat in družino vselej zaščitili.

»Družina je Slovencem sveta,« je v začetku shoda v podporo družini pred Ustavnim sodiščem povedal Aleš Primc, vodja referendumskih kampanj za družino in predsednik stranke Glas za otroke. Več kot 200 udeležencev shoda je želelo Ustavne sodnike vzpodbuditi, da odločijo pravično.

Primc: Ustavni sodniki, ne nasedajte provokacijam in strahu


»Morda kdo misli, da je nad Ustavnim sodiščem samo še modro nebo, pa ni. Pravica in vest sta nad ustavnim sodiščem. Ustavni sodniki. Odločate o najpomembnejši temi kot sodnica ali sodnik. Niste še odločali o bolj daljnosežnih vprašanjih, kot odločate danes. Odločate o naravi, spoštovanju moškega in ženskega spola, spoštovanju mame in očeta. Ne nasedajte provokacijam, strahu,« je povedal Primc.

Da smo v Sloveniji imeli že tri podobne referendume, je opozorila Metka Zevnik, sovoditeljica Koalicije Za otroke gre! Na prvem leta 2001 smo se Slovenci odločili, da ni primerno z biomedicinsko pomočjo oploditi samskih žensk (ali lezbičnega para, kar je bilo tedaj manj v ospredju).

Nato sta sledila dva družinska referenduma, o Družinskem zakoniku leta 2012 in o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih leta 2015, ki sta skušala črtati pomen spola v zakonski zvezi in jo narediti za zvezo dveh oseb, kar bi vodilo tudi v posvojitve otrok s strani istospolnih parov.

Metka Zevnik: 1.085.275 glasov zavrnilo posege v družino


Na vseh treh referendumih smo Slovenci z veliko večino zavrnili posege v družino. Skupno (v seštevku) je v podporo družini na teh referendumih glasovalo 1.085.275 volivcev. Pri obeh družinskih referendumih je o razpisu referenduma odločalo Ustavno sodišče, ki je referenduma dovolilo. A takrat je bila sestava sodišča drugačna.

»Prav je, da pomembne dogodke postavimo v čas in povežemo s konkretnimi osebami,« je povedala Zevnikova in naštela imena vseh devetih sodnikov, ki danes odločajo o prihodnosti družine.

Po zadnjem družinskem referendumu je državni zbor »sprejel zakon o partnerski zvezi, ki homoseksualnim parom omogoča popolnoma enake pravice, kot jih ima zakonska zveza žene in moža, z eno samo razliko. Ni dovoljena posvojitev otrok. In tako je prav,« je še povedala Zevnikova in dodala: »S spremembo zakonske zveze pa posredno odpravljamo tudi spol, saj bo zakonska zveza opredeljena kot zveza dveh oseb. Nočem biti starš ena. Sem mama, žena, babi in to hočem biti še naprej.«

Opozorila je še, da še vedno ni urejeno vprašanje posvojitev s strani starih staršev, s čimer je povezan primer Koroških dečkov, o čemer smo pisali v prispevku: Pirova zmaga babice koroških dečkov na ESČP 

Lobnik: Homoseksualci pri posvojitvah diskriminirani, vlada: Posvojitev je pravica otroka


Pred letom dni je varuh načela enakosti Miha Lobnik na ustavno sodišče vložil zahtevo presoje ustavnosti členov Zakona o zakonski zvezi, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, ter členov, ki se nanašajo na posvojitev.

Lobnik je prepričan, da gre za diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, ker dve osebi istega spola ne moreta skleniti zakonske zveze in posvojiti otroka. Poleg izenačenosti na področju materialnih ugodnosti zahteva izenačitev še na simbolni ravni. V argumentaciji celo zagovarja, da naj bi se istospolnim parom zaradi tega posegalo v dostojanstvo posameznika.

Mnenje, da trenutna ureditev ni v neskladju z ustavo, je pred letom dni podala tudi vlada. Kot so posebej izpostavili, je posvojitev namenjena predvsem koristi otroka, in ne pravicam odraslih, zato odrasli tudi ne morejo biti diskriminirani na podlagi izvrševanja te pravice.

O argumentih Mihe Lobnika in odgovoru vlade smo na Domovini podrobneje pisali v prispevku: Istospolni pari do otrok preko ustavnega sodišča?

Primc: Vemo, kaj nas čaka, če razvrednotimo družino


»V vseh državah, v katerih so uvedli LGBTQIA+ posvojitve otrok, so v šolske sisteme uvedli LGBTQIA+ ideologijo, ki med drugim spodbuja otroke in jih uči kako spremeniti spol in spolno usmerjenost. […] V Sloveniji torej o teh stvareh odločate sedaj, ko se že ve, kakšne so negativne posledice ukinitve zakonske zveze žene in moža ter uvedbe posvojitev otrok v LGTQIA+ razmerja. Izgovorov, da se ne ve, o čem se odloča, ne more biti,« je v pismu ustavnim sodnikom zapisal Primc ter dodal:

»Za ukinitev zakonske zveze žene in moža ter uvedbo LGBTQIA+ posvojitev otrok ni pravne podlage ne v Ustavi RS ne v mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah.« Ustavne sodnike je še pozval: »Ustavno sodišče, otroci niso naprodaj, niso blago, otroci so dar.« Izkušnje iz tujine namreč kažejo tudi, da takšnim spremembam sledi tudi praksa nadomestnega materinstva, kjer revne ženske za denar donosijo otroka bogatim istospolnim parom.

[su_custom_gallery source="media: 339560,339576,339564,339575,339574,339562,339572,339561,339568,339565,339559,339567,339571,339570,339569,339566,339563,339573" limit="83" link="image" target="blank" width="150" height="150" title="never"]

KOMENTAR: Peter Merše
never
Slovenci smo se plebiscitarno odločili samo za dve zadevi – za samostojno in neodvisno državo, kjer se je jasno izrekel ves narod, in za zaščito družine, kot jo poznamo, utemeljeno na zakonski zvezi moža in žene, glede česar smo se Slovenci izrekali in izrekli kar trikrat, kar je verjetno več kot katerikoli drug narod. Vedno smo se jasno odločili za zaščito družine. Kar ni šlo prek ljudske volje, skušajo zdaj LGBT aktivisti doseči prek ustavnega sodišča. Prav bizarno bo videti, če bo slučajno to razsodilo, da je zakonska zveza, kakršno poznamo že več tisoč let, nenadoma v neskladju z ustavo. S tem bi si ustavno sodišče verjetno zapravilo še zadnji kanček kredibilnosti, saj uzakonitve posvojitev istospolnim parom ne zahteva nobena temeljna listina. To pa bi bila velika škoda za slovensko demokracijo, ki potrebuje verodostojno ustavno sodišče. Še vedno pa ostaja upanje oz. realna možnost, da ustavno sodišče odloči tudi tako, da potrdi referendumsko voljo ljudi in zaščiti družino.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Malomarni ukrepi in milijardna škoda za slovensko kmetijstvo: Gre za uničenje kapitala, ki ga ne dobi nihče drug, pravi Goran Živec (2. del)
  • 20. 01. 2024
Kako privarčevati: nekaj prijemov, ki jih svetujejo strokovnjaki in ljudje iz prakse
  • 28. 10. 2023
Ustavni sodnik Jaklič kolegom znova nalil čistega vina: razsodba je politično pristranska
  • 27. 03. 2024