Prikaz nasprotnih dejstev glede intervjuja s Tomijem Rumpfom

Uredništvo
0

Na četrtkov intervju z vršilcem dolžnosti direktorja Zavoda za blagovne rezerve, Tomijem Rumpfom, se je odzval uslužbenec tega zavoda Ivan Gale.

V skladu z zahtevo po objavi popravka, oziroma prikaza nasprotnih dejstev, njegov odgovor objavljamo v celoti:

 1. Gospod Rumpf je v intervjuju povedal, da je bila situacija na Zavodu ob njegovem prihodu katastrofalna.
To je mogoče razumeti, kot da sem bil jaz kot pooblaščenec Zavoda (so)kriv za nastalo situacijo. G. Rumpf ni povedal, da je prvi dan prišel na Zavod v družbi ga. Andreje Potočnik, kar pa je še huje, tudi v družbi Mitje Terčeta. Predstavljate si, kako so se ob tem počutili uslužbenci Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki so imeli priložnost oba spoznati, predvsem g. Terčeta. Kako naj ne bi bil kolektiv v slabem stanju po vseh dogodkih, grožnjah in pritiskih. Ti isti ljudje so še nekaj dni pred Rumpfovim prihodom pripravljali gradivo za nadzorne organe, s pomočjo katerega bi predstavili vse nepravilnosti, ki so se dogajale v času nabav.

 2. Gospod Rumpf je v intervjuju povedal, da je po njegovo Zavod edina institucija v Sloveniji, ki ima nalogo zagotavljanja zaščitnih sredstev.
G. Rumpf očitno spregleda določbo 12. alineje prvega odstavka 102. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki določa, da Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje oblikuje in vzdržuje državne rezerve materialnih sredstev za primer naravnih in drugih nesreč. Verjetno pa g. Rumpf tega ni spregledal, ampak se namenoma dela nevednega. Tu ni nobene potrebe po razčiščevanju nekih teorij o primernosti Zavoda za nabave. Prav tako pa je v okviru Ministrstva za javno upravo organiziran Direktorat za javno naročanje, ki je vzpostavljen z namenom, da za organe Republike Slovenije izvaja skupna javna naročila. Imenovani imajo tudi najobsežnejše strokovno znanje in izkušnje pri tovrstnih postopkih javnega naročanja.

Izpostavlja se vprašanje, zakaj se je zavodu, ki nima potrebnega strokovnega znanja glede nakupa vrste in potrebnega obsega zaščitne opreme v primeru izbruha epidemije, v nasprotju z zakonodajo, naložila naloga nabave zaščitnih sredstev na nacionalni ravni, če obstoječa zakonodaja brez dvoma jasno določa, kdo je pristojen za zaščito prebivalstva v primeru razglašene epidemije. Hkrati zavod nima ustreznih kadrovskih kapacitet in izobrazbene strukture zaposlenih za obvladovanje tako obsežnega projekta.

Pa ne samo to. Poleg nabav zaščitnih sredstev so na Zavod obesili še intervencijske odkupe na področju kmetijstva v ocenjeni vrednosti slabih 30 milijonov evrov. Pri tem je šlo zopet za zlorabo Zavoda, saj ima država v ta namen ustanovljeno Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja RS. Gotovo ni sistem blagovnih rezerv vzpostavljen z namenom, da se nabavlja presežke živil.

Postavlja se tudi vprašanje, če ne gre pri vsem skupaj tudi za državno pomoč določenim podjetjem. V času, ko je bil Zavod določen za centralne nabave zaščitnih sredstev, je obstajal Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. Zavod je v njem sicer omenjen v povezavi z ministrstvom in uporabo blagovnih rezerv. Nikjer pa ni predvideno, da naj bi bil Zavod tisti, ki bi direktno nabavljal zaščitno opremo za celotno državo. Zavod naj ob nastopu epidemije sprosti tisto, kar ima v rezervah, ne pa da igra vlogo trgovskega posrednika. Že jezikovna razlaga besede rezerva pove, da gre za nekaj, kar se hrani.

Večkrat je bilo v zadnjem času s strani članov vlade oziroma iz vrst koalicijskih poslancev slišati, da naj bi bil pred leti izveden nek stresni test državnega načrta za primer epidemije, ki naj bi pokazal, da naj bi bil prav Zavod ozko grlo v sistemu. Meni se zdi nenavadno, da nihče na Zavodu do letos ni o tem ničesar slišal, pa tudi dokumenti v zvezi s tem niso bili predstavljeni javnosti, pa tudi Zavodu ne, vsaj kolikor jaz vem. Tudi na številnih sestankih pred epidemijo se tega ni omenjalo. Takrat se je razpravljalo o tem, kateri organ bi to nabavljal za vse. Nato je bilo rečeno, da naj bi vsak organ nabavljal zase. Še pod Šarčevo vlado je bilo potem določeno Ministrstvo za zdravje kot tisto, ki bo izvedlo nabave.

Zavod je bil že 15.03.2020 soočen z okužbami s COVID-19, kar je imelo za posledico kadrovski osip in začasno nezmožnost uporabe prostorov zaradi razkuževanja. Zavod je MGRT opozoril, da z razpoložljivimi kadrovskimi resursi ne bo zmogel obvladati naloženega projekta. Kljub navedenemu se je vztrajalo pri odločitvi, da Zavod nadaljuje z nabavami.

Da bi Zavodu priskrbeli ustrezne zaščitne maske, pristojni na MGRT in Vladi RS niso niti pomislili, važno je bilo, da »biznis« ni trpel. Zaposleni so okužbe prenesli tudi na svoje družinske člane. Zdravko Počivalšek je 15.03.2020 ob  21:11. uri preko Signala klical takratnega direktorja Zakrajška in ga obvestil, da od jutri naprej (16.3.2020) vse nabave zaščitne opreme potekajo preko Zavoda. Ko ga je Zakrajšek vprašal, kako to, da je Zavod zadolžen, če se je pa pred časom dogovorilo, da bo vsak organ naročal opremo samostojno preko svojih nabavnih služb, ga je nadrl, češ da je bil tak vladni dogovor.

3. G. Rumpf je v intervjuju izjavil, da je vprašanje, ali so bili ljudje, ki delajo na Zavodu, pripravljeni to razumeti in pa seveda, ali so bili kos tem zahtevnim nalogam.
O tem, da bi bili jaz in ostali zaposleni kos zahtevnim nalogam, je potrebno vzeti v obzir tudi okoliščine, v katerim smo takrat na Zavodu delali. Še predno smo bili formalno zadolženi za nabave, smo na Zavodu že imeli potrjeno prvo okužbo s koronavirusom. Kasneje je zbolelo še več zaposlenih, ki so okužbe zanesli tudi v domače okolje. Med okuženimi je bil tudi direktor Zakrajšek. Tudi sam sem šel na test. Tisti dan sem trpel za bolečinami v grlu, imel »počen« glas, glavobol in povišano telesno temperaturo, vendar je bil test negativen. Podobno je bilo pri še enem sodelavcu.

Takrat je bila situacija veliko bolj napeta in negotova kot bi bila v primeru okužbe danes. Že takrat smo se spraševali, ali naj odidemo domov v izolacijo, kar bi bilo pravilno. Vendar je bila takrat sprejeta odločitev, da nadaljujemo.

 4. G. Rumpf je v intervjuju povedal, da je po prihodu na Zavod: »najprej naredil pregled vseh obstoječih pogodb. Zavod je takrat sklepal veliko število pogodb za nakup zaščitne opreme in imel sprejetih obveznosti, zavedajoč se, da teh pogodb ne bo realiziral. To se mi je zdelo čudno, kajti predvidevali so se nakupi ekstremno velikih količin zaščitne opreme ekstremno visoke vrednosti. Po drugi strani pa so mi ljudje, ki so jih sklepali, razlagali, da saj ne bo dobavljeno. Ko sem se vprašal, zakaj so te pogodbe sklenili, so odgovorili, da je stanje na trgu zelo negotovo ter da bodo sklepali vse, kar bo ponujeno, potem bomo pa videli, kaj se bo dalo dobiti in na podlagi tega reagirali To se mi je zdelo na nek način logično, vendar popolnoma netransparentno. Zato sem jim začel razlagati, da je treba oceniti neko potrebno količino..«
Ljudje na Zavodu so razlagali stvari, ki so jih slišali od ljudi z MGRT. Vlada se je sama postavila na to stališče, da se kupuje na pamet, ob tem pa se ji ni zdelo vredno niti sproti zagotavljati zadostnih finančnih sredstev. Ne vem, kaj je bilo potrebno razlagati sodelavcem, da je treba oceniti neko potrebno količino. To smo na Zavodu vedeli že veliko prej in tudi pred prihodom g. Rumpfa na to ves čas opozarjali.

G. Rumpf tudi trdi, da ne obstaja nobena avtoriteta, ki bi ocenjevala potrebne količine.
To ni res. Vlada je zaščitna sredstva opredelila kot blago osnovne preskrbe. V prvi alineji 5. člena Zakona o blagovnih rezervah je jasno določeno, da ministrstvo, pristojno za preskrbo (MGRT) spremlja sprotno preskrbljenost trga z blagom osnovne preskrbe in ugotavlja predvideno preskrbljenost ter o tem poroča Vladi Republike Slovenije. Gre za obveznost MGRT in Vlade RS, zakonsko obveznost MGRT in Vlade RS. Nisem videl vseh sprememb vladnega petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv, vendar zelo močno dvomim, da je v sklepih o spremembah in dopolnitvah petletnega programa Vlada kjerkoli omenjala vrste in količine blaga. Pa v skladu s 4. alinejo prvega odstavka 6. člena ZBR.

 5. G. Rumpf je povedal, da sem se na delo vrnil konec maja in da se prej ni mogel srečati z menoj, ker sem bil na bolniški.
Na delo sem se vrnil v juniju in ne konec maja. Že meseca maja sem bil veliko večino časa na dopustu in ne na bolniški. Pogosto me tudi obtožujejo kolesarjenja in protestiranja po ljubljanskih ulicah v času bolniške. To se ni zgodilo niti enkrat.

6. G. Rumpf je povedal, da me je prvi dan, ko sem se pojavil na delo, povabil k sebi v pisarno in me prosil, naj še njega seznanim z vsem, kar sem povedal v javnosti. Dodal je, da je bil takrat že seznanjen z mojim pogledom na dogodke, ko sem deloval v vlogi namestnika direktorja in organiziral delo za nabavo zaščitne opreme.
G. Rumpf popolnoma ignorira dejstvo, da je bil vodja skupine za nabavo zaščitnih sredstev mag. Mitja Terče, ki je veliko večino časa, ko je bil direktor Zakrajšek odsoten, vodil vse procese na Zavodu in tudi organiziral delo za nabavo zaščitne opreme. Gospod Terče se je udeleževal vseh sestankov v imenu Zavoda na MGRT in na medresorski delovni skupini. Minister Počivalšek mi je po telefonu 25. 3. 2020 naročil, da moramo podpisovati vse, kar nam bo g. Terče naročil. G. Terče je tudi na dnevni bazi pri meni urgiral za določene ponudnike in mi naročal, da naj zanje takoj kličem na medresorsko delovno skupino in jim naročim, da ponudbe vzamejo preko vrste.

 7. Na vprašanje, če sem jaz vstopal v odnos z namenom uspešnega skupnega dela v prihodnje, je g. Rumpf povedal, da ne in da sem se že ob najinem prvem stiku postavil na stališče, da vse kar on pove, je edina zveličavna resnica, kar pove kdorkoli drug, pa je laž.
Jaz sem g. Rumpfu povedal, da sem šokiran, kako je lahko minister Počivalšek po mojih razkritjih lagal glede moje vloge ter da sem jaz podpisal vse oz. večino pogodb, da k nobeni ni bilo soglasja, itd.. Od g. Rumpfa sem želel, da me kot uslužbenca Zavoda zavaruje pred lažnimi napadi in obtožbami. G. Rumpf mi je sam med pogovorom rekel, da je njegova prva želja in naloga, da zaščiti Zavod in njegove uslužbence. Vse, kar sem mu na tistem prvem pogovoru povedal, sem povedal po resnici. Lažejo pa drugi. No, z zaščito pa ni bilo nič. Ne takrat, ne kasneje.

 8. G. Rumpf je povedal, da v času, ko je bila z dobaviteljem Hmezad TMT d.o.o. 3. aprila sklenjena pogodba za dobavo mask v tej količini in po takrat dogovorjeni ceni 56 centov za komad, nihče drug na trgu ni ponujal navadnih higienskih mask. Ni res, da nihče drug ni ponujal navadnih higienskih mask. Že sam osebno sem videl veliko ponudb v času, preden je pregledovanje ponudb prevzela vladna medresorska delovna skupina. Kasneje pa Zavod ni imel nad ponudbami prav nobenega pregleda, tudi ne nad cenami, ipd. Podatkov ni dobival. Sem pa prepričan, da so bile tudi ponudbe za navadne higienske maske. Verjetno jih je bilo celo največ.

 9. G. Rumpf v intervjuju tudi pove, da se je pri pogodbi s Hmezadom meni zapisala nepravilnost. V pogodbi je bilo namreč zapisano, da zavod pri Hmezadu naroča trislojne higienske maske z ustreznim certifikatom. Takrat naj ne bi nihče preveril, ali te maske certifikat sploh morajo imeti.
Kako tega ni nihče preveril? Spet laž! Ga. Andreja Potočnik, je kot »oficirka za zveze« med Hmezadom in državo, pa tudi za nekatere druge ponudnike urejala vse v zvezi s ponudbo. Bilo je, kot da je zaposlena pri Hmezadu. Zanimivo je, da je direktor Hmezada, g. Prešeren, komuniciral praktično samo z ga. Potočnik. Tako je samo njej dne 30.03.2020 ob 10:38 uri poslal ponudbo s certifikati. Ga. Potočnik je nato sama posredovala ponudbo na medresorsko delovno skupino istega dne ob 11:16 uri in urgirala za takojšen pregled ponudbe, ker naj bi se pogodbo sklenilo še tisti dan. Že ob 16:36 uri je z medresorske delovne skupine prišla potrditev, da so ponujene maske ustrezne za splošno populacijo. K potrditvi po elektronski pošti so bili v prilogi priloženi tudi certifikati. Kako naj se mi za tisti čas očita nepravilnosti, če je posebej za namen pregleda ponudb ustanovljena vladna skupina potrdila, da certifikati za ponujene maske ustrezajo oz. so potrebni?

 10. G. Rumpf je nadalje povedal, da rok dobave po pogodbah ni bil ključna sestavina pogodb in se jih ni moglo kar tako razdreti. Tudi pri pogodbi s Hmezadom, je dejal Rumpf.
Gre za še eno v vrsti Rumpfovih laži v intervjuju. V pogodbi številka 2020-191 z dne 03.04.2020, podpisani med Zavodom in Hmezadom, je v drugem odstavku 3. člena zapisano: »V primeru, da dobavitelj blaga na dobavi do roka, pogodba avtomatično preneha veljati. Dobavni rok je bistvena sestavina pogodbe.« Dodaten komentar najbrž ni potreben, pa vseeno navajam določbo prvega odstavka 104. člena Obligacijskega zakonika: »Če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, dolžnik pa je v tem roku ne izpolni, je pogodba razvezana po samem zakonu.«

Problem naj bi bili tudi certifikati. Zakaj pa je že v ponudbi Hmezad predložil certifikate? Je potem zavajal naročnika? ZJN-3 določa v 112. členu, da če  ponudnik v  ponudbi predloži neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo, se ga kaznuje za prekršek, ki pa ima za posledico tudi uvrstitev v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami in prepoved poslovanja z javnim sektorjem. V konkretnem primeru pa se je ponudniku namesto tega pomagalo izpeljati za državo škodljiv posel.

 11. G. Rumpf je dejal, da sem bil prvotni podpisnik pogodbe med Hmezadom in Zavodom jaz.
Ni res, spet laž g. Rumpfa! Prvotni podpisnik je bil Lojze Černe. Pogodba je tudi objavljena in javno dostopna na portalu javnih naročil.

 12. G. Rumpf je dejal, da veliko nepregledanih ponudb niso bile prave ponudbe.
Tudi pri številnih izbranih dobaviteljih v začetku niso bile prave, pa se jim je potem pomagalo, da so to postale. Brez pomoči Zavoda ali njegovih zaposlenih. So se pa zelo trudili posamezniki z MGRT in MORS. G. Rumpf je tudi pozabil omeniti, da je ključno vlogo pri več poslih odigrala SID banka. Ne vem, zakaj se ni javno povedalo, da je možno njihovo poroštvo. S tem bi se mnogim povečalo možnost kandidirati. Določenim ponudnikom se je pomagalo z vsemi močmi. Recimo podjetje Cross Continental d.o.o, ki je takrat obstajalo šele nekaj mesecev, je brez vsakih referenc takoj dobilo skoraj desetmilijonski posel. Za DDV mislim, da so bili registrirani šele marca letos. Direktor pa je bil prijatelj ga. Andreje Potočnik.

 13. G. Rumpf je v intervjuju dvomil v to, da je Acronu kdo prodajal FFP2 maske po 1,50 €.
G. Rumpf očitno ni seznanjen z dejstvom, da so z Acrona na Zavod pomotoma poslali preglednico s kalkulacijami cen. Iz tiste preglednice izhaja, da so cene z vključenim prevozom pod 1,5 EUR. Seveda podjetje Acron nikoli ni želelo razkriti dokumentacije v zvezi s svojimi nabavami in dobavami, s čimer bi enostavno ovrglo trditve medijev o njihovih nabavnih cenah in pričakovanih zaslužkih.

 14. G. Rumpf je dejal, da: “Zavod za blagovne rezerve v mirnodobnem času, ko ni vojne, epidemije, ni rušilnega potresa, nima nobenega pritiska za obnavljanje zalog. Da se trideset let ni nič hudega zgodilo in so ljudje svojo vlogo na Zavodu razumeli v precej veliki coni komforta. Skrbeli so, da imamo na zalogi dovolj goriva, hrane, živil in ostalega. V trenutku, ko pa je bilo potrebno na trg v najkrajšem možnem času pripeljati ekstremno velike količine zaščitne opreme, in ko so ljudje po bolnišnicah umirali, so bili podvrženi nečemu, česar niso poznali. In temu se reče krizno upravljanje in vodenje projektov. Pri tem so se izgubili in gospod Gale se najbrž šele sredi aprila, ko je pritisk začel popuščati, začel zavedati, kako velika odgovornost je bila na njih, da so to vse naredili.”
G. Rumpf spet pozablja, da je bil Zavod eden glavnih akterjev v migrantski krizi v letu 2015 in kasneje. Če takratna kriza ni bila nič hudega, nisem prepričan. Jaz sem si imel drugačen vtis. Takrat je vlada Zavodu izdala cca 50 sklepov, po katerih je Zavod sproščal blagovne rezerve, delalo se je po cele dneve, tudi ob vikendih in ponoči. Zavod pa je bil zadolžen tudi za nabavo zaščitnih tehničnih ovir (bodeča žica in panelna ograja) za državno mejo. Nato so sledile številne revizije, medijski pritiski.

Zavod je moral po ukazu ministra Počivalška precejšen del dokumentacije protipravno skriti pod oznako tajnosti. To so vedeli tudi na MGRT, pa tudi na Uradu Vlade RS za varovanje tajnih podatkov. G. Rumpf si krizno upravljanje očitno predstavlja kot omalovaževanje svojih podrejenih in rožljanje z izrednimi odpovedmi. Sredi aprila letos pa pritisk ni začel popuščati, ampak se je s strani ministra Počivalška v tistem času samo še stopnjeval.

15. G. Rumpf je v intervjuju povedal, da se v takšnih kriznih časih najbrž med akterji ne izbira besed in načina komuniciranja. In komunikacijski šum, ki ga on vidi kot glavni razlog spora med akterji zgodbe, je bil v tem, da je besede »nemudoma«, »takoj«, »naredite«, »zakaj tega še niste naredili« »zakaj še niste podpisali pogodbe«, ki so v krizi, ko je treba reagirat hitro in nemudoma, čisto običajne, nekdo, ki tega ni vajen, razumel kot pritisk. Ne zato, da bi sklenil pogodbo s točno določenim dobaviteljem, temveč ker je bilo treba skleniti pogodbe in robo naročiti.
Problem niso bil zgornji citati g, Rumpfa, temveč  »zjebali vas bomo«, »kdo pa mislite, da ste«, »če to ne bo narejeno, boš ob službo«, »ukinili bomo Zavod, ker nas ne ubogate«, »ste mafijci«, »tole je nujno, ker je prišla komanda »z vrha«, »kaj se pa greste s pogajanji, nehajte in takoj podpišite pogodbo po ceni iz ponudbe«, »ne ugovarjajte in podpišite«. Ne gre za komunikacijski šum, ampak po mojem mnenju za hudo zlorabo Zavoda in njegovih zaposlenih v korist interesnih skupin.

 16. G. Rumpf je pokomentiral tudi nekatere okoliščine treh uvedenih postopkov izredne odpovedi na Zavodu.
Jaz sem zelo dobro razumel svoje pristojnosti in tudi vse, kar te potegnejo za seboj. Res je, da sem bil s strani Zakrajška pooblaščen od dne 13. marca 2020 za sklepanje poslov za zaščitna sredstva. En teden kasneje enako še dva sodelavca. Nisem pa bil udeležen pri sklepanju posla z družbo Gorenje. Tudi nisem vedel, da so bile tri različice pogodbe. To sem izvedel šele v obdolžitvi v postopku izredne odpovedi pred kratkim.

Pogodbene podrobnosti so se dogovarjale med MGRT in predstavnikoma zavoda – Zakrajškom in Černetom. Ko je bila sklenjena pogodba z Gorenjem, je bil Zakrajšek še na Zavodu in jaz do tistega trenutka nisem bil podpisnik nobene izmed pogodb. V javnosti se skuša tudi ustvariti vtis, da sem bila jaz alfa in omega vsega. Jaz sem redno obveščal direktorja Zakrajška o težavah in pritiskih s katerimi smo se soočali na Zavodu. V tisti zmedi nisem sploh vedel, koga naj poslušam. Ko pa me je Zakrajšek 12. aprila zaradi psihičnega kolapsa pod grožnjami ministra Počivalška prosil, da naj sam po svoji vesti vodim Zavod, pa je bila prva stvar, ki sem jo storil ta, da sem odpovedal svetovalno pogodbo g. Terčetu, ki je bil ovira v procesih nabave in nikakor ne pomoč Zavodu.

Zoper mene je v postopku izredne odpovedi uperjen banalen očitek o ponarejanju poslovnih listin. Pa niti ne za pogodbo z Gorenjem, ampak za logistične storitve, ki jih je država ustno naročila pri Intereuropi, brez moje potrditve. Zadevo je koordiniral g. Terče. Ko so bile storitve že opravljene, so pri Intereuropi zaradi svojih internih postopkov prosili za naročilne liste. Jaz sem jih kasneje izdal, da se je že izvedena stvar papirno pokrila. Meni pa se očita, da sem s tem lažno ustvaril pravno podlago za plačilo Intereuropi.

Naročilnica ni bila nikakor ponarejena. Pravno podlago za plačilo pa je predstavljala izvedena storitev, ne pa naročilnica. Da sploh ne govorim o tem, da se je zakonski rok za uveljavljanje razloga izredne odpovedi v mojem primeru že zdavnaj iztekel. Gre za ustrahovanje in maščevanje.

 17. G. Rumpf je opisal tudi okoliščine uvedenega postopka zaradi mobinga, ki naj bi ga jaz izvajal nad njim a sem o tem namenoma molčal, ni pa želel konkretizirati očitkov v postopku izredne odpovedi, ker naj tega ne bi smel.

Sem res pozabil povedati o postopku v vezi z mobingom? Ne, nisem pozabil, ampak postopka nisem smel komentirati, ker je po internem aktu Zavoda zaupen, na kar nas je opozorila tudi Zavodova pooblaščenka za preprečevanje mobinga. Zdaj pa g. Rumpf o tem javno razlaga in s tem krši akte Zavoda. Ampak me to ne preseneča. Živimo v obdobju, ko se pravila jemlje kot priporočila, pa tudi obratno. Tudi na soočenju v postopku sem želel od g. Rumpfa zgolj slišati, da govorice iz časa njegovega direktorovanja v Lipici niso resnične. Tega ni storil. Jaz sem rekel, da se z njim ne bom več ukvarjal in ga bom pustil pri miru.

Po drugi strani pa je g, Rumpf izjavil, da ne sme komentirati postopka izredne odpovedi zoper mene. Kateri predpis mu to prepoveduje?

 18. G. Rumpf je tudi pokomentiral moj medijski status nekakšnega ljudskega junaka.
Ni res, da sem bil kadarkoli izrabljen s strani posameznikov. Jaz težav s svojo kredibilnostjo nimam, jih ima pa g. Rumpf. Že predmetni intervju jasno pokaže, za kakšnega človeka gre. Na Zavod je bil poslan z namenom, da »sanira« nepravilnosti in utiša nepokorne. Za ta namen pa je pripravljen storiti vse. Zame pravi, da se z vsakim dnem in z vsakim dejanjem pogrezam še globlje v brezno. Mislim, da to velja za g. Rumpfa, ki je že blizu dna. G. Rumpf tudi pravi, da preprosto nisem razumel ne časa, ne prostor in svoje vloge, ki mi je bila dodeljena. Tako, kot si čas, prostor in vlogo predstavlja g. Rumpf, gotovo ne. Nisem pokvarjen.

 19. G. Rumpf je v zvezi z nabavami zaščitnih sredstev pokomentiral tudi postopek pred Računskim sodiščem in moje srečanje s predsednikom Tomažem Veselom.
G. Rumpf je v intervjuju v zvezi z Računskim sodiščem zopet omenjal vlogo ter čas in prostor. Očitno neka floskula, ki se mu zdi primerna, da jo uporabi kot neke vrste obrambo. Ne vem, kako naj bi moj sestanek z g. Veselom vplival na tekoči postopek. Kot sem že večkrat povedal, sem o sestanku z Računskim sodiščem že isti dan obvestil vodjo službe na MGRT, ki pokriva delo Zavoda. O tem, da je to srečanje bilo, sem povedal naslednji dan na koordinacijskem sestanku pri ministru Počivalšku pred vsaj desetimi ljudmi, nato pa še dva dni kasneje o tem tudi pisal ministru Počivalšku. Tudi v knjigi obiskovalcev Zavoda sta bila zavedena tako g. Vesel kot g. Smrdel, ki sta prišla takrat na Zavod na povabilo. Namen je bil, da se preneha z brezglavim zapravljanjem in nabave začne vršiti preko transparentnih postopkov.

Mi je pa g. Rumpf na prvem sestanku z njim povedal, da je Računsko sodišče izključno organ za obračunavanje z nasprotniki (ne vem čigavimi). Verjetno g. Rumpf do Računskega sodišča še vedno goji zamero, ko je moral v preteklosti kot direktor Lipice odstopiti zaradi ugotovljenih nepravilnosti z njihove strani, ki jih ni odpravil tudi v dodatno naloženem roku. Je pa o najinem sestanku z g. Veselom g. Rumpf takoj obvestil medije in določeni so potem pisali o tajnem sestankovanju z namenom rušenja vlade.

 20. G. Rumpf je še povedal, da so bili zaposleni na Zavodu do leta 2019 srečni, zadovoljni in ponosni, da so zaposleni tam. Po štirih mesecih krize pa jih je bore malo srečnih in ponosnih.
Sreča in ponos sta se do konca razblinila s prihodom g. Rumpfa. Omenja tudi štiri mesece krize. Očitno je začel obdobje šteti od moje vrnitve v začetku meseca junija, ko mu na Zavodu ni več vsakdo prikimaval in se ga bal.