Prihodnost, kakršno nam napovedujejo ameriški obveščevalci

Peter Merše
8
foto: pixabay.com

Ameriški zbor obveščevalcev vse od leta 1997 vsake štiri leta pripravlja poročilo o svetovnih trendih, kjer napovedujejo, kateri bodo največji izzivi, s katerimi se bo spopadel svet, in pripravljajo možne scenarije. Med najmočnejše faktorje, ki bodo vplivali na delovanje sveta do leta 2040, so uvrstili demografijo, svetovne krize, fragmentacijo družbe, spreminjanje geopolitičnih in družbenih ravnovesij, vpliv tehnologije in zmožnost prilagajanja.

Na podlagi tega napovedujejo pet najverjetnejših scenarijev, ki pa so odvisni predvsem od tega, kako bomo ljudje reagirali na dogajanje, ki ga bodo generirali prej omenjeni faktorji. Tako utegnemo biti priče preporodu demokracije, razdeljenemu svetu, ki medsebojno tekmuje, zatonu razvitih zahodnih držav ali pa kaosu na svetovnem parketu.

Staranje prebivalstva bo ustavilo svetovno gospodarsko rast in predstavljalo veliko breme za družbo

Po mnenju ameriških obveščevalcev bodo ključni trendi na področju demografije, človeškega razvoja, ekonomije, okolja in tehnologije. Pričakovati je spremembe na področju podnebja, selitve prebivalstva v urbana središča in pojav novih tehnologij.

Na dogajanje v prihodnjih dveh desetletjih bo močno vplivala demografija. Rast svetovnega prebivalstva se bo ustavila, svet pa se bo začel hitro starati. Staranje prebivalstva in tudi zmanjšanje števila prebivalcev bo posebej značilno za razvite države Evrope, pa tudi del razvijajočih se držav v Aziji, kot je denimo Kitajska.

Staranje prebivalstva bo predstavljalo veliko breme za družbo in ustavilo gospodarsko rast. Nasprotno pa se rast in napredek prav zaradi demografskih razmer obeta državam Latinske Amerike, južne Azije in Afrike, ki vstopajo v obdobje demografske dividende. Napredek, ki ga utegne prinesti povečan delež delovno aktivnega prebivalstva, je odvisen tudi od tega, koliko priložnosti bodo imeli ti ljudje, na kar vpliva razvoj infrastrukture in izobraževanja.

Demografska dividenda označuje obdobje nekaj desetletij v razvoju družbe od nerazvite do razvite. Državi v razvoju običajno zaradi izboljšanih higienskih razmer najprej upade smrtnost. Rodnost v tem obdobju ostaja visoka in upade šele z zamikom. Ko pa rodnost upade, ima država nekaj desetletij nepričakovano velik delež prebivalstva v aktivnem obdobju (ker je malo otrok in malo starih, ki predstavljajo odvisno prebivalstvo), zaradi česar država lahko v tem času doseže veliko ekonomski razvoj.

A to obdobje traja le največ nekaj desetletij, saj se nato ta velika aktivna generacija postara, za njimi pa pride majhna generacija, ki je bila v času demografske dividende mlada, sedaj pa vstopa v obdobje aktivnosti. To obdobje se v Evropi danes v veliki meri izteka, v prihodnjih 20 letih pa se bo predvidoma izteklo tudi za Kitajsko.

Pričakovati je tudi povečanje svetovnih migracij, ki bodo predstavljale izzive tako v državah izvora kot v ciljnih državah. V zadnjih 20 letih se je število migrantov povečalo za 100 milijonov na 270 milijonov. Ta številka utegne rasti še hitreje.

Težko bo ohranjati pridobljeni standard, ključ bo v prilagajanju

Indeks človeškega razvoja, ki je v zadnjih letih dosegel zgodovinski napredek po vsem svetu, bo posledično rastel bistveno počasneje, nekatere države pa bodo imele težave že pri ohranjanju trenutnega standarda na področjih, kot so izobraževanje, zdravstvena oskrba in socialna varnost.

Še dodatno bodo verjetno na razvoj vplivali globalni izzivi, kot je trenutna pandemija covida-19, katere posledice nas utegnejo spremljati še več let. Poleg tega bodo pandemije, okoljske krize, podnebne spremembe, finančne in tehnološke krize verjetno pogostejše in intenzivnejše kot do sedaj.

Vlade, družbe in gospodarstva se bodo aktivno prilagajala novim razmeram, njihov razvoj pa bo v veliki meri odvisen od tega, kako uspešni bodo pri tem. Pričakovati pa je, da se bodo razlike med družbami in narodi še povečale. Ključ do uspeha za posamezen narod obveščevalci vidijo v enotnosti in povezanosti družbe ter pametni uporabi nedržavnih virov.

Produktivnost posameznih gospodarstev bo odločala, kako močno jih bodo udarili drugi dejavniki

Na ekonomskem področju napovedujejo fragmentacijo na področju trgovanja, ki bo skupaj z naraščajočimi dolgovi držav eden večjih izzivov. Ne glede na to pa je pričakovati še več globalizacije na svetovnem spletu, kar bo omogočilo rast nekaterih manjših podjetij, ki pa jih bodo skušala večja ovirati predvsem z novimi omejitvami, ki jih bodo s svojim vplivom izsilili od vlad. Na gospodarskem področju bo ključna produktivnost, ki bo vplivala na to, kako močno nas bodo udarili drugi prej izpostavljeni izzivi.

V tem pogledu vidijo obveščevalci velik vpliv tehnologije. Napovedujejo ji še hitrejši razvoj in še intenzivnejše spreminjanje naših življenj. Nekatere nove tehnologije bi utegnile celo izzvati vprašanje, kaj sploh še pomeni biti človek. Tekmovanje med različnimi akterji na področju razvoja tehnologij pa utegne predstavljati tudi tveganja za ekonomsko, družbeno in nenazadnje tudi vojaško varnost.

Nastaja vse večji razkorak med ljudmi in institucijami, ki niso več zmožne odgovoriti na njihove potrebe

Na mednarodnem parketu utegne priti do tekmovanja ideologij v tem, kako najbolje organizirati družbo in se soočiti s prihajajočimi izzivi. Med ključni svetovni sili še vedno uvrščajo ZDA in njenega rivala Kitajsko, med katerima utegne priti celo do neke nove oblike hladne vojne.

Kljub vse večji globalizaciji pa opažajo tudi trend fragmentacije družbe, tako znotraj držav in skupnosti, kot na svetovni ravni. Ljudje vse bolj gravitirajo k podobno mislečim skupinam, tako z vidika etničnega kot verskega in svetovno-nazorskega prepričanja ter na podlagi skupnih interesov. Ta fragmentacija pa povzroča vse več razpok v odnosu med ljudmi in institucijami, ki niso več zmožne odgovoriti na njihove potrebe. Hkrati moderna orodja po vsem svetu ljudem dajejo zmožnost in iniciativo za agitacijo.

Vlade se tako nahajajo v situaciji, ko morajo z vse bolj omejenimi viri odgovoriti na nove probleme. To vodi v slabljenje demokracije, vse več političnih napetosti in vse večjo vlogo alternativnih oblik oblasti.

Na mednarodnem parketu obveščevalci napovedujejo vse bolj divje rivalstvo med ZDA in Zahodom ter Kitajsko, ki bodo skušali po svoje oblikovati mednarodne institucije, pravila in norme. Zaton se obeta svetovnemu multilaterizmu, nove razmere pa utegnejo generirati več konfliktov in manj stabilno okolje.

Scenariji za prihodnost: Od preporoda demokracije do kaosa

Ameriški obveščevalci so pripravili pet scenarijev, po katerih bi se utegnili razvijati svetovni dogodki v prihodnjih dveh desetletjih. Kot ocenjujejo, je ključno, kako se bomo na zgoraj predstavljene trende odzvali ljudje, ki bomo s svojimi odzivi na probleme in njihovim reševanjem svet popeljali po enem izmed predstavljenih scenarijev ali pa še kam v povsem drugo smer.

  • Preporod demokracije: Hiter razvoj, ki ga omogoča odprta demokracija pod vodstvom ZDA in njenih zaveznikov, spremeni svetovno ekonomijo in dvigne prihodke milijonom ljudi po vsem svetu. Ta uspeh znova okrepi zaupanje ljudi v demokratične institucije. Za razliko od odprtih ZDA vse večji nadzor na Kitajskem zaduši razvoj in požene najboljše ume, da poiščejo zavetje v demokratičnem zahodu.
  • Zmedeni svet: Mednarodne institucije in pravila so v glavnem ignorirana s strani velikih igralcev, tako držav kot korporacij. Vlada kaos, ozračje napetosti brez jasne usmeritve. Počasen ekonomski razvoj in socialne razlike paralizirajo razvite države (OECD). Kitajska izkoristi te probleme in razširi svoj vpliv po svetu, vendar še vedno ne zmore prevzeti vloge voditelja sveta, ker je vojaško prešibka. Z večino svetovnih problemov se ne ukvarja nihče.
  • Tekmovalni soobstoj: Tako Kitajska kot ZDA in Zahod obnovijo svoja gospodarstva ter okrepijo medsebojno trgovino. Ob trgovanju pa tekmujejo vsak s svojim modelom vladanja, tehnološko dominanco, strateškimi prednostmi in političnim vplivom. Verjetnost za večji spopad je majhna, razvoj reši tudi nekatere svetovne probleme.
  • Ločeni bloki: Svet se fragmentira v več ekonomskih in vojaških blokov. Ti se oblikujejo okrog ZDA, Evropske unije, Kitajske, Rusije in še nekaterih manjših igralcev. Vsak posebej je osredotočen na samooskrbo, obrambo in odpornost. Trgovske poti so preusmerjene, svetovna trgovina ovirana. Države v razvoju se znajdejo kot ujetniki situacije, mnoge države povsem propadejo, svetovni problemi ostanejo neodgovorjeni.
  • Skupna mobilizacija: Svetovna koalicija med Evropsko unijo in Kitajsko oživi svetovne institucije in implementira rešitve za svetovne probleme. Bogate države pomagajo revnim ter si delijo tehnologijo, saj se zavedajo, kako hitro problemi preskakujejo meje.

Seveda pa so to le možni scenariji za svet leta 2040. Ker prihodnost ni vklesana v kamen, se lahko zgodi tudi kaj povsem drugega.

8 KOMENTARJI

  1. Niso pa povedali, da je v Sloveniji praktično prišlo do državnega udara ! Stanju kot je ni mogoče drugače reči.
    Imamo revolucionarna sodišča vseh sort, od prekrškovnega do ustavnega, imamo nezakonito delovanje tožilstva v nasprotju z evropskim pravnim redom. S tem je vladi in DZ preprečeno normalno izvrševanje zakonodajne in izvšilne oblasti. O tem bi morali obvestiti evropsko komisijo !
    Demokracijo so zamenjali s komunističnim samoljubjem.
    Očitno volitve niso več potrebne !

  2. Preroka spoznaš po tem, če se zgodi, pravi sv. Pismo. A tisto, kar že vidimo, da se dogaja je zgoraj imenovani drugi scenarij, to je zmedeni svet. Kaotičen svet je že tu. Zmešali so se nam jeziki. Babilonski stolp pospešeno gradimo.
    Sicer pa je “zgodovina” prihdnjosti nepredvidljiva. Ali bi si kdo upal, recimo leta 80, napovedati razpad SZ in Jugoslavije? Ali si kdo upa napovedati razpad ZDA? Pa gre vse v to smer.

  3. Za Slovenijo sta je najpomembnejši negativni novici, ki sta sicer tudi svetovni trend; Demografija in še enkrat demografija.
    Če se ne bomo takoj uspešno lotili reševati tega problema je zelo verjeten scenarij in za SLO negativna novica, ki ga napoveduje AZO:
    ”Težko bo ohranjati pridobljeni standard, ključ bo v prilagajanju Indeks človeškega razvoja, ki je v zadnjih letih dosegel zgodovinski napredek po vsem svetu, bo posledično rastel bistveno počasneje, nekatere države (med njimi zagotovo Slovenija) pa bodo imele težave že pri ohranjanju trenutnega standarda na področjih, kot so izobraževanje, zdravstvena oskrba in socialna varnost.”
    Ključni razlog za demografsko krizo, ki je žena vratih v Sloveniji sta centralizacija in birokratizacija javnih sredstev.
    Posledično se je podeželje pričelo opazno prazniti že takoj po osamosvojitvi Slovenije.
    Na gibanje vplivata da dejavnika NEGATIVEN:
    Koncentracija prebivalstva v 30 km pasu okrog Ljubljane, ki postaja tipična urbana konglomeracija za katere je povsod v svetu značilen močan upad natalitete.
    Koncentracija pomeni obenem praznjenje podeželja, zlasti v območjih kjer ni dovolj zaposlitvenih možnosti. Slovenija je že dosegla stopnjo, da si je tako izpraznila podeželje, da so že upadle priselitve v območje okrog Ljubljane, kjer je prebivalstvo iz izjemnih rasti že deležno stagnacije. Problem se rešuje z uvozom delovne sile zaenkrat še iz držav bivše YU, kar pa ni dolgoročna rešitev saj je tam praznjenje (demografski zlom) še hujše kot v Sloveniji. Veliko območij zlasti oddaljenejši naselij sploh nima več žensk, v fertilni dobi, torej se bodo izpraznila in ne bod več od kje črpati mladih priseljencev. Enako velja za demografsko ogrožene območja v Sloveniji, ki že predstavljajo večino ozemlja države.

    Poleg nekaterih ukrepov med katerimi pa zagotovo ni državni demografski sklad bi k omilitvi tega problema največ prispevala decentralizacija, ki bi omogočila pokrajinam da razpolagajo z lastnimi viri za nov gospodarski preporod (zaposlitvene možnosti) . Praksa v tujini kaže da je v tem okviru najpomembnejša podpora kooperativ ne samo v kmetijstvu temveč v vseh panogah in ali delavskega delničarstva. Konkreten tak primer je družba Domel, ki je v lasti zaposlenih in ne samo da dosega izjemne rezultate in povečuje zaposlovanje temveč pozitivno vpliva na vse druge kazalce razvoja Železnikov. Pred prodajo tujcem je bela enako močno Cerkljanska Eta, z enako pozitivnim vplivom. PO prodaji pa je Eta zmanjšala število delovnih mest za polovico, medtem ko jih je Domel povečal. Posledično je razvojni potencial Železnikov, ki je bil pred tem na nivoju Cerknega narastel v Cerknem pa padel.
    Podoben primer decentraliziranega samorazvoja je Primorska hranilnica, ki jo je domačim podjetnikom in občinam uspelo ubraniti pred likvidacijo. Danes sicer najmanjša bančna ustanova izkazuje najhitrejšo rast TRR, danih kreditov gospodarstvu in bilančne vsote. In kot zanimivost ima najmanj slabih kreditov od vseh bančnih institucij v EU. Leta 2020 le 0,03%
    Omeniti velja še Zadrugo Trenta, kjer je krajanom, ki jih je manj kot dvesto uspelo z aktivnostmi preko zadruge zadržati kritično praznjenje območja.
    Navedeno navajam, da ne bi mislili da je decentralizacija zgolj floskula.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime