Prihodnost Domovine: skupaj zasejmo gorčično zrno družbenih sprememb

Rok Čakš
2
Rok Čakš

Čas hitro beži in od zadnje donacijske akcije za Domovino se je obrnilo leto. Ja, še smo tukaj in ne, še vedno ne zaklepamo vsebin ter ne pobiramo naročnine. Slednje je trenutno najpogostejši poskus spletnih medijev, da svoj model naredijo finančno vzdržen.

Na Domovini vztrajamo pri iskanju zaupanja bralcev in veri v vaše prepričanje, da je naše delo vredno podpreti. Domovina za nas namreč ni zgolj misija peščice zanesenjakov, zbranih okrog zavoda Iskreni.net, temveč skupen projekt vseh, ki ta medij ustvarjamo in tistih, ki nas pri tem podpirate.

Verjamemo namreč v skupno zavedanje, kako pomembno je, da se naše vrednote, pogledi in ideje v slovenskem javnem prostoru širijo kot cvetni prah na nožicah delovnih čebel in oprašujejo misli tistih, ki desetletja živijo v enobarvnem panju vedno istih medijskih resnic.

Internet nam je s svojimi neskončnimi možnostmi odprl vrata do množic ter v zatohel slovenski medijski prostor prinesel idejno svežino, raznolikost, pred katero tradicionalni mediji, vajeni mnenjskega monopola ter manipulacije z ljudmi, trepetajo kot še nikoli.

Predstavljajte si, da majhen medij kot je spletna Domovina, s približno 100 krat manjšim vložkom od kakšnega osrednjega tiskanega dnevnega časopisa, s posameznimi temami preko viralnega učinka doseže toliko ljudi, kot najbolj bran članek v Delovi Sobotni prilogi v njenih najboljših časih. Izmerjeno in preverjeno.

V skoraj dveh letih izdajanja spletne Domovine nam je slednje uspelo kar z nekaj temami. Je Suis Norma, odstranitev Pavleta Ravnohriba s TV Slovenija, kalvarija deklice Neže in njenih staršev … so zgolj najbolj izpostavljene med njimi.

Vse to lahko včeraj, danes, jutri dosegamo skupaj. Z vašo podporo in našim delom.

Majhen medij kot je spletna Domovina, s približno 100 krat manjšim vložkom od kakšnega osrednjega tiskanega dnevnega časopisa, s posameznimi temami preko viralnega učinka doseže toliko ljudi, kot najbolj bran članek v Delovi Sobotni prilogi v njenih najboljših časih.

Cena (ne)strinjanja

Že že, boste dejali, a na Domovini tu in tam zasledite tudi kakšen prispevek, s katerim se nikakor ne strinjate in menite, da na medij, ki ga podpirate tudi vi, ne sodi. Verjamem, da je tako. Resnici na ljubo na Domovina.je tudi sam preberem kakšno stališče, pod katerega se nikoli ne bi podpisal, pa sem njen urednik.

A to je cena pristopa k ustvarjanju medija, ki ga morda na konservativni medijski sceni nismo vajeni. Tu od nekdaj velja, da se o razhajanjih, problemih znotraj »našega« občestva javno ne razpravlja, temveč se jih taji, tlači, skriva. Zakaj po naše to ni dobro, sem obširneje pisal v komentarju Živeti z agendo ali umreti pokončno, zato se ne bom ponavljal.

Morda zgolj izpostavim, da se Domovina ravno v tem razlikuje od nazorsko sorodnih medijev – pri nas ni tabu tem, četudi kdaj zadenejo v krvavečo rano konservativnega (katoliškega) telesa, za katero menimo, da se zaradi očiščenja nesnage mora odpreti, preden zgnije in zasmradi do izbruha v neobvladljivih razsežnostih.

Zaradi takšnih tem občasno dobivamo komentarje razočaranih bralcev, češ, »ne bom vas več podpiral«. A ne bi verjeli, koliko navdušenih odzivov s strani drugih podpornikov dobivamo prav na iste teme!

V  teh dveh slabih letih pri Domovini sem se naučil, da je (katoliško) občestvo idejno mnogo raznovrstnejše, kot se zdi na prvi pogled. Družijo nas iste temeljne vrednote, a imamo različna mnenja o mnogih konkretnih stvareh: o beguncih/migrantih, o razumevanju kontracepcije, o cepljenju otrok, o pristopu k vzgoji …

Osebno menim, da je tovrstna mnenjska raznolikost za ljudi, ki v srcu dobro mislimo, lahko velika prednost. Kresilni kamen za ideje, ki lahko – preko naših lastnih spoznanj, osebnega napredka in zorenja našo domovino Slovenijo naredijo boljšo v vseh pogledih.

Medij, ki bi ob vsem tem zavrgel svojo poslanstvo – iz skupnega vrednotnega izhodišča širiti sporočilo resnice – in bi se raje servilno prilagajal predstavi o tem, kaj bralci od nas želijo slišati, je po mojem trdnem prepričanju dolgoročno obsojen na propad. Navsezadnje to dokazuje zgodovina že kar nekaj propadlih tako imenovanih »desnih« medijskih projektov.

Po resnici povedano ne vem tudi, če je dolgoročno vzdržen naš pristop. Pri tem se naslanjam na vero v širino miselnih obzorij našega bralstva, na to, da si morda želite prebirati medij s svežino; drugačnega, kot ste jih bili vajeni do sedaj. In da boste poslanstvo takšnega medija prepoznali kot vrednoto, za katero je vredno nameniti vsaj nekaj deset evrov svojega denarja letno.

izkoristimo naš potencial in skupaj postanimo glasniki Domovine. Vaše priporočilo medija nekomu, ki vas spoštuje in vam zaupa, je neprecenljivo.

Skupen interes: naj Domovino spozna čim več ljudi

Spoštovani bralci, z zagotovilom, da se v okviru zmožnosti trudimo po najboljših močeh, vas prosimo za podporo in si obenem želimo, da bi glas o našem (skupnem) mediju razširili tudi do vaših prijateljev in znancev.

Vedno znova namreč presenečeni srečujemo ljudi podobnih pogledov in razmišljanj, ki za Domovino še niso slišali. Ko jim jo predstavimo, pogosto postanejo naši redni bralci, nekateri tudi donatorji. Vsak novi podpornik pomeni pridobitev za našo celotno skupnost. Z vsakim smo močnejši, z njimi naše sporočilo seže dlje.

Zato bi si res želel, da izkoristimo naš potencial in skupaj postanemo glasniki Domovine. Vaše priporočilo medija nekomu, ki vas spoštuje in vam zaupa, je neprecenljivo. Vabim vas, da naše vsebine delite preko e-pošte in družabnih omrežij ali v tradicionalni papirnati obliki, saj s klikom na ikonco za tiskalnik omogočamo tisk kateregakoli članka.

Več kot nas bo, močnejši glasniki resnice bomo v medijskem svetu, ki našim nazorom in pogledom ni naklonjen. A povsem drugače je z ljudmi, le sporočilo jih mora doseči. Na valovih interneta je sedaj vse to mogoče.

Zasajena misel je gorčično zrno družbenih sprememb.

 Spletni medij Domovina.je lahko podprete s klikom na spodnji zeleni gumb.

Če želite več informacij o letošnji donacijski akciji, ki poteka v maju, kliknite tukaj.

gumb-doniraj

Print Friendly
DELI

KOMENTARJI: 2

  1. Kdo zatira razvoj “domovine”??
    Slovenci smo delavni in varčni, imamo menda vrhunske šole in znanje, nam laska javna stroka in politika. Le država ne more brez kreditov. Politika je že davno obljubila rast blagostanja ne glede na rezultate. Kdaj konkurenčnost realne ekonomije? Ali res imamo za vse to potrebna vrhunska znanja? Kaj to potrjuje? Zajamčene plače in nizke pokojnine očitno ne! Kakšne reference iz realne ekonomije imajo naši politiki? Ali so desni politiki, Janez Janša, Jože Tanko, SDS in drugi, tisti ki bi jim Slovenci bolj zaupali svoj kapital in jim dali mandat za oblast? Slovenci bolj zaupajo levici, volijo politiko, ki še vedno opeva revolucijo in propadli bankrotiran socializem. Za stanje države in naše zadolževanje pa so krivi voditelji EU, gnili izkoriščevalski kapitalizem in tržna ekonomija zahoda, celo zahodna civilizacija? Vse smo očitno sprejeli s figo v žepu. «Drugi so krivi. Le mi ne!« Pošteno in odgovorno? Častno? Fenomen pa je, da državljani ne zaupajo svoj kapital ne levi , ne desni politiki, ne podjetjem oz. menedžerjem! Slovenci imamo kapital, privarčevana sredstva. V bankah je več kot 17 milijard evrov, od tega je za kar devet milijard nevezanih vlog. Slovenski kapital, vzajemni in pokojninski skladi i.d., v višini okrog 10 milijard evrov, je bil pregnan v tujino, kjer financira naložbe in nova delovna mesta. Slovenci imamo v vzajemnih skladih samo pet odstotkov BDP kapitala, Nemci 40 odstotkov, ZDA pa celo 78 odstotkov. Državljani v ZDA očitno zaupajo svoje kapital oblasti in podjetjem oz. menedžerjem, ki potem lažje ohranjajo ter ustvarjajo delovna mesta. Naši menedžerji pa tarnajo, da jih banke nočejo kreditirati, a ne pridobivajo finančna sredstva na kapitalskem trgu. Država oz. vlada se je tudi zato letos že zadolžila 2,6 milijarde evrov in se bo še do konca leta. Ali cilji in strategija pametne specializacije Slovenije in njena vizija ne obetajo razvoja dežele in prave naložbe tudi za slovenski kapital? Ali jo opozicija, Janez Janša in vsa desnica sploh pozna? EU jo zahteva EU, je pogoj za sredstva za razvoj države? V knjigi »Zakaj narodi propadajo« piše: »Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali.« Kdo zatira naš razvoj? Voditelji političnih strank, ki niso osebno odgovorni volivcem, si izbirajo ekonomske svetovalce, ki očitno ne dajo rezultatov. Sposobnejših ne prepoznajo, jih nočejo, saj so prevelik rizik, za njihov obstoj. Znanje z rezultati nima veljave. Odgovornosti ni, prednost ima oblast, ne pa rast ekonomije. Partijski proporcionalni volilni sistem jim je odlično kritje!

Komentiraj