Prihajajo spremembe azilne zakonodaje. SDS in NSI: preblago, ZL: prestrogo!

Uredništvo
1

Vlada morebitne spremembe azilne zakonodaje napoveduje že od lanskega novembra. Danes je pristojni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnaval predlog novega Zakona o mednarodni zaščiti.

Ta nekoliko zaostruje pogoje, ki se tičejo prosilcev za azil (denimo ukinja enkratno denarno pomoč), a po mnenju opozicijskih SDS in NSi premalo, medtem ko ravno nasprotno menijo Združena levica ter nekatere nevladne organizacije. 

Kaj predlaga vlada?

Zakonodajne novosti, ki po mnenju vlade pomenijo tudi odvračilni učinek, so skrajšani postopki obravnave (dva meseca od prejema prošnje, na meji en mesec), omejitev možnosti ponovnega vlaganja prošenj in omejitev roka za pritožba na odločbo po skrajšanem postopku ter zagotovitev nastanitvenih prostorov za prosilce, prostorov za izvajanje postopkov in dodaten kader, ki bo vodil postopke.

Pri pravicah prosilcev za azil in tistih, ki jim je ta priznan, vlada predlaga, da je oseba do državne socialne pomoči upravičena leto in pol, ob rednem udeleževanju tečaja slovenskega jezika pa še enkrat dlje. Predlog prav tako ukinja enkratno denarno pomoč (ker se prekriva s socialno) in pravico do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev za družinske člane.

Stranke so se na predlog vlade odzvale različno. Koalicijske stranke predlog podpirajo, opozicijske so podale svoje predloge amandmajev.

Vlada je danes sporočila, da je v minulem letu za delu z migranti namenila 20,2 milijona davkoplačevalskega denarja.

V opoziciji vsaka stranka s svojimi predlogi

SDS bi predlog s svojimi dopolnili zaostrila. Med drugim bi zaostrili postopke sprejema in podaljšanja statusa mednarodne zaščite, ukinili vse oblike finančne pomoči in podrobneje opredelili področje sankcij. V stranki predlagajo zaostritev azilne zakonodaje po vzoru nekaterih drugih evropskih držav (Nemčija, Švica, Danska, Norveška in Švedska).

V NSi bi zožili krog oseb, ki jim zakon priznava položaj družinskega člana prosilca za azil. Prav tako predlagajo, da se uzakoni skupno kvoto oseb za priznanje mednarodne zaščite na največ 5000 oseb. Zavzemajo se tudi za zaostritev pogojev za odvzem statusa begunca ali subsidiarne zaščite. Predlagajo, da se priznan status mednarodne zaščite odvzame osebam, ki so bile pravnomočno kaznovane ali spoznane za krive prekrškov z elementi nasilja.

V Združeni levici ravno nasprotno menijo, da je slovenska zakonodaja o mednarodni zaščiti že sedaj izredno stroga in omejujoča. Menijo, da se bo se sprejetjem zakona na eni strani poskrbelo za masovno zavračanje prosilcev, tistim, ki bodo uspeli in status pridobiti, pa se s krčenjem obsega pravic ne bo omogočilo normalnega življenja in primerne integracije.

Države EU v mnogo bolj strožje spremembe kot Slovenija
Svoje azilne zakonodaje med tem spreminjajo v drugih evropskih državah, ponekod se dopolnila kar vrstijo.

Danska je svojo zakonodajo prilagodila kmalu po začetku migrantskega vala, podobno Nizozemska, Švedska in  Nemčija, kjer zadnja dopolnila predlagajo po napadih na ženske v Kölnu.

Spremembe zakonodaje v tujini obsegajo predloge, ki jih SDS, NSi in SLS predlagajo pri nas. Gre za predloge o hitrejši deportaciji zavrnjenih prosilcev za azil, odvzemu premoženja tistim, ki svoje bivanje lahko plačajo, pospešene azilne postopke in odvzem mednarodne zaščite tistim, ki storijo kaznivo dejanje.

Avstrijci so določili tudi najvišje število prosilcev za azil, do skupaj 127.500 do leta 2020, oziroma na 1.5 % vsega prebivalstva. (plus 90.000 prosilcev iz lanskega leta).

Slovenija prijazna do migrantov, slej kot prej jih bo treba sprejeti za sosede
Res da slovenska država nekoliko zaostruje azilno zakonodajo, a mnogo manj kot denimo Danska, Švedska, Nemčija in Avstrija.

Razlika je vendarle v tem, da so to ciljne migrantske države, v katerih je že sedaj nastanjenih več sto tisoč prosilcev za azil. Pri nas pa jih imamo nekaj sto, kar nam je pred časom očital avstrijski zunanji minister Aleksaner Kurtz.

Če bi denimo sprejeli toliko prosilcev za azil, kot jih namerava Avstrija, bi to pomenilo okoli 40 tisoč ljudi, z nastanitvijo katerih bi, kot kažejo upori v lokalnih sredinah, imeli izjemne probleme.

A vsaj nekaj tisoč jih bo Slovenija v okviru solidarnostnih dogovorov, kljub uporom bodočih sosedov, slej kot prej morala sprejeti.

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime