Prihaja Dialogos: Žiga Turk in Nataša Pirc Musar o tem kaj je bolj nevarno: svoboda govora ali cenzura (video)
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Domovini z veseljem predstavljamo nov multimedijski projekt, ki smo ga poimenovali Dialogos. Javnosti želimo ponuditi poglobljeno, argumentirano in dostojno razpravo med različno mislečimi, o perečih družbenih vprašanjih, ki so gradniki vrednot naše bližnje prihodnosti.
Težko bi našli temo, ki bi bolje odprla sezono Dialogosa kot dileme okrog svobode govora in cenzure na družabnih omrežjih in tudi širše.
V prvem Dialogosu, ki si ga boste lahko na Domovini premierno ogledali prihajajočo soboto zvečer, se sprašujemo, kaj naši družbi predstavlja večjo nevarnost: nedostojen, primitiven, sovražni govor, ki se pojavlja na spletu ali cenzura, ki v izgovoru po omejevanju le-tega podlega skušnjavi poseganja v svobodo govora.
V tokratnem Dialogosu sta svoji stališči soočila dr. Žiga Turk in dr. Nataša Pirc Musar. Žiga Turk, znan po doslednem zagovarjanju svobode govora, opozarja, da se te svobode ne sme izkoriščati za sovražno izražanje z namenom nekoga prizadeti. Na drugi strani pa tudi Nataša Pirc Musar, ki poudarja, da svoboda govora ima svoje meje in omejitve, v cenzuri vseeno vidi večjo nevarnost.
Prav pojav interneta in družbenih omrežij je sprva predstavljal upanje, da bo svobode govora z njim več. In nekaj tega je v resnici dosegel, saj prav zaradi spleta nekatere informacije, ki bi sicer ostale skrite, lahko pridejo v javnost.
A ravno možnost, da lahko vsakdo »pride do besede« hkrati predstavlja nevarnost, da je ta preko spletnih pogromov zlorabljena za utišanje drugače mislečih posameznikov.
Veliko vprašanje, ki se odpira, je tako, ali bi odprava anonimnosti na internetu pomenila več ali manj svobode govora. Govor bi bil zagotovo vsaj do neke mere bolj dostojen, saj anonimnost nedvomno še potencira sovražnost, a hkrati bi s tem znova omejili možnost izražanja posameznikom, ki prav zaradi omenjenih posledic svojega imena ne želijo izpostaviti.
Tudi o anonimnosti sta spregovorila naša gosta, ki nekoliko različno in izzivalno iščeta odgovor na vprašanje, kaj sploh cenzura je in v čem se razlikuje od uredniške politike. Kdaj lahko govorimo o cenzuri na nekem mediju, kdaj pa ima uredniška politika pravico moderirati in v skladu s tem tudi brisati neprimerne komentarje? V čem se novičarski portali in blogi razlikujejo od Facebooka in Twitterja?
Potem pa je tukaj še vprašanje, kako regulirati družbena omrežja in medije. Je trenutna doktrina, da je medij odgovoren za škodo, ki jo povzroča nek ne-urednikovan zapis šele po opozorilu oškodovanca primerna, ali bi morali upravljalci družbenih medijev narediti več – in kaj vse bi to potegnilo s seboj? Je naloga države, da ocenjuje, kaj je sovražni govor, ali je prav, da o tem odločajo korporacije ali morda sploh nihče?
In kakšna je dolžnost korporacij do uporabnikov? Kdaj jim lahko izbrišejo račun in kakšno vlogo lahko tukaj igrajo pravila skupnosti, s katerimi se uporabnik ob registraciji strinja? Bi Donald Trump moral tožiti Twitter zaradi izbrisa računa?
Do katere mere je lahko uporabnik socialnega omrežja žaljiv in kaj sploh je žaljivo? Je žaljivost nečesa sploh mogoče objektivno presojati, ali je le-ta vselej subjektivna in odvisna od tega, kako neko besedo razume sogovornik na drugi strani? Ob vsem tem pa se pojavlja tudi vprašanje, kdo bo o tem odločal, in ali imamo kot posamezniki pravico, da nismo užaljeni.
Je naloga države, kot opozarja dr. Žiga Turk, da platforme omeji pri tem, koliko smejo omejevati svoje uporabnike, ali morda v tem, da poskrbi, da prostor svobode govora ne postane prostor vsesplošnega žaljenja, kot meni dr. Nataša Pirc Musar?
Dialogos, v katerem sogovornika iščeta odgovore prav na zgoraj opisane dileme, bo premierno objavljen že prihajajočo soboto ob 20h na Domovini. Do tarkat pa vam v spodnjem videu ponujamo nekaj insertov s snemanja:
https://youtu.be/9wjiYBcAcqI
Težko bi našli temo, ki bi bolje odprla sezono Dialogosa kot dileme okrog svobode govora in cenzure na družabnih omrežjih in tudi širše.
V prvem Dialogosu, ki si ga boste lahko na Domovini premierno ogledali prihajajočo soboto zvečer, se sprašujemo, kaj naši družbi predstavlja večjo nevarnost: nedostojen, primitiven, sovražni govor, ki se pojavlja na spletu ali cenzura, ki v izgovoru po omejevanju le-tega podlega skušnjavi poseganja v svobodo govora.
V tokratnem Dialogosu sta svoji stališči soočila dr. Žiga Turk in dr. Nataša Pirc Musar. Žiga Turk, znan po doslednem zagovarjanju svobode govora, opozarja, da se te svobode ne sme izkoriščati za sovražno izražanje z namenom nekoga prizadeti. Na drugi strani pa tudi Nataša Pirc Musar, ki poudarja, da svoboda govora ima svoje meje in omejitve, v cenzuri vseeno vidi večjo nevarnost.
Svoboda govora je načelo, ki podpira svobodo posameznika ali skupnosti, da izraža svoja mnenja in misli brez strahu pred povračilnimi ukrepi, cenzuro ali pravnimi sankcijami. Vključuje vsako iskanje, prejemanje ali posredovanje informacij in misli, ne glede na uporabljeno komunikacijsko sredstvo.
Dileme tokratnega Dialogosa
Prav pojav interneta in družbenih omrežij je sprva predstavljal upanje, da bo svobode govora z njim več. In nekaj tega je v resnici dosegel, saj prav zaradi spleta nekatere informacije, ki bi sicer ostale skrite, lahko pridejo v javnost.
A ravno možnost, da lahko vsakdo »pride do besede« hkrati predstavlja nevarnost, da je ta preko spletnih pogromov zlorabljena za utišanje drugače mislečih posameznikov.
Veliko vprašanje, ki se odpira, je tako, ali bi odprava anonimnosti na internetu pomenila več ali manj svobode govora. Govor bi bil zagotovo vsaj do neke mere bolj dostojen, saj anonimnost nedvomno še potencira sovražnost, a hkrati bi s tem znova omejili možnost izražanja posameznikom, ki prav zaradi omenjenih posledic svojega imena ne želijo izpostaviti.
Tudi o anonimnosti sta spregovorila naša gosta, ki nekoliko različno in izzivalno iščeta odgovor na vprašanje, kaj sploh cenzura je in v čem se razlikuje od uredniške politike. Kdaj lahko govorimo o cenzuri na nekem mediju, kdaj pa ima uredniška politika pravico moderirati in v skladu s tem tudi brisati neprimerne komentarje? V čem se novičarski portali in blogi razlikujejo od Facebooka in Twitterja?
Potem pa je tukaj še vprašanje, kako regulirati družbena omrežja in medije. Je trenutna doktrina, da je medij odgovoren za škodo, ki jo povzroča nek ne-urednikovan zapis šele po opozorilu oškodovanca primerna, ali bi morali upravljalci družbenih medijev narediti več – in kaj vse bi to potegnilo s seboj? Je naloga države, da ocenjuje, kaj je sovražni govor, ali je prav, da o tem odločajo korporacije ali morda sploh nihče?
In kakšna je dolžnost korporacij do uporabnikov? Kdaj jim lahko izbrišejo račun in kakšno vlogo lahko tukaj igrajo pravila skupnosti, s katerimi se uporabnik ob registraciji strinja? Bi Donald Trump moral tožiti Twitter zaradi izbrisa računa?
Do katere mere je lahko uporabnik socialnega omrežja žaljiv in kaj sploh je žaljivo? Je žaljivost nečesa sploh mogoče objektivno presojati, ali je le-ta vselej subjektivna in odvisna od tega, kako neko besedo razume sogovornik na drugi strani? Ob vsem tem pa se pojavlja tudi vprašanje, kdo bo o tem odločal, in ali imamo kot posamezniki pravico, da nismo užaljeni.
Je naloga države, kot opozarja dr. Žiga Turk, da platforme omeji pri tem, koliko smejo omejevati svoje uporabnike, ali morda v tem, da poskrbi, da prostor svobode govora ne postane prostor vsesplošnega žaljenja, kot meni dr. Nataša Pirc Musar?
Dialogos, v katerem sogovornika iščeta odgovore prav na zgoraj opisane dileme, bo premierno objavljen že prihajajočo soboto ob 20h na Domovini. Do tarkat pa vam v spodnjem videu ponujamo nekaj insertov s snemanja:
https://youtu.be/9wjiYBcAcqI
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
9 komentarjev
Ljubljana
Ni konca naivnosti, kdaj vas bo vse zgoraj srečala pamet ??
Osebi, ki je danes o razmerah v SLO lagala neki komisji v evropskem parlamentu, boste dajali legitimnost ??? Bu/t/ale...t je lahko tudi d...
baje boste videli kdo je kredibile inkdo ni, kdo laže in kdo ne....
Kolikokrat pa morate kaj takega videti ali slišati ?
Tisočkrat ?
Vam ni škoda časa...
Aja, ne verjamete da NPM laže ??
A to verjamete da je pobasala 75.000 evrov ker ni postala dir RTV ???
Kdo ji je to odobril ???
Blazzzz
Čestitke! V času, ko je čedalje bolj populrano biti skrajen, je projekt, ki krepi dialog in se loteva kočljivih tem, res vse pohvale vreden.
Rajko Podgoršek
Zelo zanimiva gosta, komaj čakamo na oddajo!
Friderik
Bravo Domovina! Upam, da se bo projekt prijel.
slovenc sm
Podpiram takšne dialoge in soočanje mnenj. To je samo zdravo za komunikacijo. Je pa v tem primeru ključno, kako bodo nalogo opravili voditelji.
Kraševka
Vsekakor je bolj zanimiv pogovor med različnimi, kot med istomislečimi.
Slovenec
Izgleda, da bodo vladajoči okupatorji Slovenije uvedli selektivno cenzuro, ki je daleč od svobode govora in je to še ena zaščita prvorazrednih.
Ljubljana
Za dostojen dialog morata biti dve kredibilni osebi. Ki imata neke trdne vrednote in delata enako kot govorita. Ena oseba je taka, druga pa niti slučajno....
Naivno.
Kraševka
LJUBLJANA Mogoče pa je prav to pozitivno, da spoznamo, kako je nekdo PIZITIVEN in nasproti njega vidimo, kaj pomeni NEGATIVNOST ?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.