Prihaja Dialogos #8: Podnebna kriza pod drobnogledom

Foto: Matevž Semprimožnik

Ob zaključku podnebnega vrha v Glasgowu na Škotskem so bili občutki mešani. Zaključna deklaracija je kompromis, ki po svoje ne ustreza nikomur, pogajalci pa ocenjujejo, da je cilj, da segrevanje planeta omejimo na 1,5 stopinje celzija, še vedno živ, da bo pa treba narediti veliko, če ga želimo ohraniti pri življenju.

Teden dni po zaključku konference smo se o njenem izkupičku ter zelenem prehodu na splošno pogovarjali tudi v oddaji Dialogos. Svoja pogleda sta soočila nekdanji državni sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Maver, ki je sodeloval kot pogajalec na podnebnem vrhu pred dvema letoma v Katovicah na Poljskem, danes pa je vodja programa stranke Zelenih dejanj – Z.Dej, in elektrotehnik ter fizik, zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan, Erik Margan.

Ključne zaveze, sprejete na vrhu v Glasgowu, so zmanjševanje uporabe premoga, zmanjšanje subvencij za fosilna goriva in prenehanje izsekavanja gozdov do leta 2030. To so vzpodbudni začetni koraki, ki pa jim morajo slediti še konkretne akcije, je prepričan Maver, medtem ko Margan opozarja, da je sporazum tak, da ni všeč nikomur.

Kaj to konkretno pomeni za Slovenijo?

Največji problem pri nas predstavljata energetika in promet, predvsem pri energetiki pa lahko najhitreje naredimo največ. A kot opozarja Margan, bi morali vsak mesec do leta 2030 v Sloveniji postaviti štiri vetrne elektrarne in 2000 sončnih panelov, začenši še v tem letu vsak mesec do leta 2030, če bi takrat želeli ugasniti TEŠ. Na to je treba biti pripravljen, saj že danes med 20 in 45 % električne energije uvozimo.

Hkrati to pomeni pomembne prilagoditve električnega omrežja in vlaganja v elektrarne, kar pa je, kot sta se strinjala sogovornika, treba obravnavati kot investicije. Pri tem pa je treba gledati celostno in v izračune upoštevati tudi odtis, ki ga pustimo s proizvodnjo materialov za vetrne in sončne elektrarne in njihovo razgradnjo.

Bolje, da izpuste zmanjšamo aktivno kot prisilno, preveč se osredotočamo na CO2

Še bolj pa je na celostni pogled na vprašanje vplivov na okolje izpostavil dr. Margan, ko je opozoril, da zaradi osredotočenosti predvsem na CO2, ki je plin, ki ne onesnažuje okolja, včasih dosežemo večje izpuste drugih plinov, ki so nevarnejši, denimo dušikovih oksidov. Pri popolnejšem izgorevanju pri višjih temperaturah namreč dosežemo manj drugih plinov in več CO2, če pa CO2 omejujemo, ustvarimo druge pline, ki so nevarnejši od CO2.

Prav pri slednjem pa ocenjuje, da je človek odgovoren le za četrtino emisij tega plina v okolju. Po njegovi oceni še ni nastopila podnebna kriza. Nasprotno pa Maver opozarja, da je treba ravnati premišljeno, vendar ni več časa za zavlačevanje, ker je premike v smer bolj zelene družbe treba narediti, tako zaradi našega planeta kot tudi zaradi gospodarstva, ki bo sicer ostalo nekonkurenčno. Bolje, da izpuste zmanjšamo aktivno kot prisilno – ker propade industrija, ki izpuste povzroča.

Zanimiv pogovor o podnebni situaciji, ki ga sogovornika zaključita z mislijo, kako naprej, si boste lahko ogledali jutri, v soboto, 20. 11., ob 20. uri na portalu Domovina.

1 komentar

  1. Ko bodo naši zanamci brali ta modrovanja vsakovrstnih podnebnih vedeževalcev, od Grete prek politikov do ljudi z doktorskimi naslovi, bodo verjetno pokali od smeha. Vsi ti “strokovnjaki” se obnašajo tako, kot da ima zemlja termostat, ki ga je treba le prav umeriti in zemlja bo rešena. Človek se res lahko vpraša, ali homo sapiens sapiens zasluži svoje ime. Morda bi bilo bolje, če bi se primenoval v homo butalis butalis.

Komentiraj