Prihaja Dialogos #6: Vladavina prava ali prava vladavina? (video)

Foto: Dialogos

Potem ko je Poljsko ustavno sodišče presodilo, da je poljska ustava nad evropskim pravom, se je v Evropi vsul plaz kritik. Poljska pa ni edina država v tem okviru. Kritike se pojavljajo tudi drugod, prav v teh dneh je delegacija Evropskega parlamenta preverjala situacijo v Sloveniji. Je torej vladavina prava v Evropi ogrožena? Kakšno je stanje na področju spoštovanja vladavine prava v Sloveniji – kje se pojavljajo največji problemi in kako se jih lotiti? V nasprotju s splošnim prepričanjem nekaterih protestniških skupin se največji problemi nahajajo drugje, ne nujno v vladni palači.

V šesti izvedbi Dialogosa sta spregovorila dr. Matej Avbelj in dr. Saša Zagorc, oba pravna strokovnjaka in univerzitetna profesorja. V luči nedavnega dogajanja smo se vprašali, kako ogrožena je pravna država v Evropski uniji in kakšna so orodja, da jo zaščitimo? V čem je razlika med sodbo poljskega ustavnega sodišča, ki se je postavilo nad evropsko pravo in podobno razsodbo nemškega sodišča?

Da je vladavina prava plašna ptica, hkrati pa nujno potrebna za obstoj Evropske unije sta se strinjala oba sogovornika, ki menita tudi, da je kršitelje treba udariti po žepu. Iskala sta tudi odgovor, kje je vzrok in kako evropskim populistom preprečiti, da bi s pravom ravnali samovoljno, glede na lastne politične interese.

Evropska unija namreč poleg prava nima veliko drugih veziv, ki bi jo držala skupaj, zagotavljanje vladavine prava na evropski ravni pa je pogojeno z zagotavljanjem spoštovanja vladavine prava v vsaki posamezni članici povezave. Pa je Evropska unija zmožna zagotoviti spoštovanje vladavine prava v vseh svojih članicah? Je preveč naivno pričakovala, da s tem, ko neka članica le to spoštuje ob vstopu, to pomeni, da bo to počela tudi v prihodnje? Zakaj se zdi, da imajo nekatere evropske institucije dvojna merila pri perifernih oz. vzhodnih članicah na eni ter »jedrnih« članicah na drugi strani? Je očitek upravičen?

Čeprav manjkrat izpostavljena na evropskem političnem parketu, pa na probleme z vladavino prava ni imuna niti Slovenija. Čeprav problemi pogosto niso tam, kjer jih mediji in nekateri evropski poslanci najbolj iščejo.

Slovenci se bolj kot z diktaturo ali fašizmom, ki sta za trenutne slovenske razmere povsem neustrezni besedi, soočamo s problemom pravne kulture, ki se kaže tako med državljani, ki nimamo razvitega ustreznega odnosa do pravil in splošnih norm, pa tudi ukrepov za naše dobro, čeprav morda ne gre ravno za pregonljive predpise in zakone.

Velik izziv so tudi vsesplošne kršitve pravil na očeh celotne javnosti, za katere pa nihče ne odgovarja. Zakaj do tega prihaja in kdo je odgovoren? Zakaj se nam dogaja instrumentalizacija določenih protestniških skupin in tudi prava ter kako problematični so neprijavljeni protesti in poulično razgrajanje? Gre za kaznivo dejanje ali vsesplošno priznano človekovo pravico? Kako to, da organi pregona ne morejo odkriti javnosti povsem izpostavljenih neznanih voditeljev neprijavljenih protestov?

Odgovore na prej omenjene pravne dileme si oglejte v prihajajočem Dialogosu. Premierno si ga boste lahko na portalu Domovina ogledali v soboto, 16. 10. 2021 ob 20. uri, po tem pa na YouTube kanalu portala Domovina, kjer si še vedno lahko ogledate tudi pretekle Dialogose, v katerih iščemo dialog namesto prerekanja ter vrednote naše skupne prihodnosti.

5 komentarjev

  1. Ko se govori o vladavini prava, je treba najprej razčistiti, katero vladavino prava imajo v mislih.

    Tudi po izbruhu komunistične svobode lata 1945 smo imeli vladavino prava – komunističnega prava.

    Ob vse večjem vplivu dekadentne politične populacije se mi vse bolj zdi, da gre za valadavino prava, ki stremi za tem, da je treba posvojiti čim več migrantov ter jih ljubiti bolj kot samega sebe in da je treba v celoti in strogo uvejavljati LGBT ideologijo. Evropska mantra o vladavini prava ustvarja pogoje za vladavino manjšine nad zmedeno večino in v njeno škodo.

    Zaenkrat še nismo vsi migranti ali pa homoseksualci in kakšni drugačni spolni sprevrženci.

    Bom vprašal Ljudmilo Novakovo, veliko zagovornico evropske vladavine prava, kaj si ona predstavlja pod vladavino prava.

    Meni je to jasno kot je bilo že tudi starim Rimljanom, dokler jih ni pokopala dekadenca, ki bo zreducirala tudi slovenski narod.

  2. Vedno bolj se kaže, da imajo nekatere zahodne članice EU odnos do vzhodnih članic, ki so pristopile k povezavi po padcu berlinskega zidu, kot da to niso zares polnopravne članice, da ne rečem kar kolonije starih članic.

    EU se pogreza v vse večje enoumje in dogmatsko politično govorico, ki jo narekujejo vodilni politiki in vodilni mediji. Vse, kar odstopa od zapovedane javne govorice, je za Bruselj nesprejemljiv odklon.

    Bolj kot Bruselj govori o evropskih vrednotah, manj je jasno, kaj so to. Je ključna evropska vrednota podrejanje članic politiki Bruslja? Nekakšen ubogaj-in- molči?

    Če so to evropske vrednote, potem EU nima prihodnosti. Če Bruselj ni sposoben ali pripravljen članicam zagotavljati avtonomije v okviru demokratičnih vrednot, je to pot v propad Unije.

  3. Medtem ko je Janša večerjal z voditelji Evrope, je Tanja Fajon doživljala “strah na ljubljanskih ulicah”
    ————
    Ta privoščljiv naslov je že kmalu dobil epilog, ki je spet enkrat potrdil pregovor, ki pravi: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Evropske klofute po Janši zdaj kar dežujejo. V politiki ni nič stalno, tako kot tudi sicer ni v življenju.

    • Glede na kritike Janševih tvitov tudi s strani koalicijskih partnerjev, ne bi bilo nič čudnega, če bi navsezadnje bil izid inkvizicijske skupine Evropskega parlamenta padec vlade. Če se bo to zgodilo in bo naslednja vladajoča koalicija leva, bo Bruselj Slovenijo takoj razglasil za vzorno članico EU.

  4. EU poka po šivih, Bruselj pa pošilja inkvizitorje v ne dovolj pokorne članice, trenutno je to Slovenija, da jih poučujejo o političnem bontonu, namesto, da bi reševal energetsko krizo, migrantsko krizo, krizo pomanjkanja surovin in repromateriala itd. Žal tudi Janša ne zna povedati evroinkvizitorjem kar jim gre, namreč, da je Bruselj bolj ali manj že zavozil EU: demografsko, energetsko, industrijsko …, Bruselj pa še kar naprej afne gunca.

Komentiraj