Prihaja Dialogos #2: dr. Aleksander Zadel in dr. Bojana Beović o zdravstvenih in psiholoških obrazih koronakrize (video)

Peter Merše
0

Po uspešni prvi oddaji Dialogosa, kjer sta dr. Žiga Turk in dr. Nataša Pirc Musar debatirala o svobodi govora ter cenzuri, prihaja nova epizoda. V soboto ob 20h si na Domovini oglejte Dialogos: Obrazi epidemije – o ceni epidemije, razmerah, ki jih je prinesla, in še posebej o psiholoških posledicah, ki jih še vedno prinaša.

Pogovarjali smo se s trenutno predsednico Zdravniške zbornice, do nedavnega pa vodjo vladne svetovalne skupine za covid 19, dr. Bojano Beović, in kliničnim psihologom dr. Aleksandrom Zadelom.

Epidemija že več kot leto dni kroji naša življenja na različnih področjih, najprej seveda na zdravstvenem, a s časom se kažejo posledice tudi drugod. Pričakovanja, da bo po nekaj tednih zaprtja države epidemije konec, so se izkazala za naivna. Po dobrem letu je čas, da se vprašamo, kakšno ceno nam epidemija izstavlja.

Dr. Bojana Beović v začetku osvetli problematiko bolezni covid-19 v odnosu do zdravstvenega sistema, saj ima omenjena bolezen določene specifike, ki pri zdravnikih puščajo težke etične dileme. Kako dolgo lahko pustimo nekega drugega kroničnega bolnika čakati, da oskrbimo akutno bolnega covidnega, ki mu odpovedujejo življenjske funkcije?

Na različne družbene in psihološke vidike te krize opozori tudi dr. Aleksander Zadel, ki pravi, da je ključno, kako gledamo na problem. Kljub sistemsko zelo uspešnemu odgovoru na problem imamo lahko osebne zgodbe, ki so tragične, a vsaka tragična zgodba še ne pomeni, da sistem ne deluje. V oddaji tudi o tem, kako se je zdravstveni sistem izkazal in ali je še vreden zaupanja.

Gosta sta spregovorila tudi o ukrepih, ki jih je oblast uvedla, da bi širjenje virusa zamejila. Zakaj nekateri ljudje doživljajo ukrepe tako dramatično in kako dramatični v resnici so ter kako ravnati v primeru ukrepov, s katerimi se intimno morda tudi ne strinjamo? Kakšno vlogo imajo pri sprejemanju in doživljanju ukrepov mediji in splošno vzdušje v družbi?

Zdravstvenega problema pa ne predstavlja le širjenje virusov, saj imajo neposreden vpliv na zdravje tudi medosebni stiki, ki se kažejo kot pomemben faktor na področju zdravja posameznika. Odnosi so poleg tega ključni tudi za splošno srečo človeka, in če se je prvih nekaj tednov zdelo, da je zaprtje na tem področju morda prineslo krajši oddih, se z daljšanjem zaprtja tudi ti stiki rahljajo, to pa ima nenazadnje vpliv tudi na identiteto. Vprašanje se zato odpira, kako te posledice omejiti in najti smiselno razmerje med širjenjem virusa in ohranjanjem stikov. Dr. Zadel opozori tudi na to, da soočanje z boleznijo in smrtjo za človeštvo ni nekaj tako drastično novega, je pa epidemija prinesla povečevalno steklo na nekatere vidike, ki so bili prej morda zapostavljeni.

Na doživljanje epidemije pa vpliva tudi aktivnost. Zdravniki in posamezniki, ki so aktivno delali in iskali rešitve, so epidemijo tudi bistveno bolje prenašali, nekateri so celo bolj napredovali, kot bi morda sicer. Velik problem pa predstavlja skupina ljudi, ki jih je epidemija prisilila v pasivnost. Kako jih torej aktivirati? In kako jih nagovoriti, da cele družbene skupine ne bodo vztrajale na očitno kontraproduktivnih pozicijah?

Govora bo tudi o cepljenju. Zakaj imajo nekateri kljub minimalnim stranskim učinkom tak odpor in kako to preseči? Kje so bile storjene napake in kaj lahko še rešimo? In tudi o tem, kako na sodobnega človeka vpliva nenehno spreminjanje razmer, ki je posledica epidemije. A spremembe so stalnica tega sveta tudi sicer, opozarja dr. Zadel.

Pogledali smo tudi v prihodnost in se vprašali, katere ukrepe bomo potrebovali in kako se nanje navaditi. Kako se ljudje na stvari, ki so nam bile še pred letom dni povsem tuje, vendarle navajamo, in s kakšnimi ukrepi bi to počeli bolje in lažje. Katerim ukrepom se vsaj še nekaj časa ne bomo mogli izogniti? Kot opozarja dr. Beovićeva, se je treba vprašati, če ukrepi res posegajo v to, kar je v življenju bistveno in se na to tudi osredotočiti.

Drugi Dialogos, tokrat o obrazih epidemije, se bo premierno predvajal to soboto, 24. 4. ob 20 uri. Vabljeni k ogledu. Nekaj iztočnic iz pogovora pa si lahko ogledate že zdaj.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime