Pri vpisu na ameriške univerze namesto standardnih testov rangiranje glede na družbeno depriviligiranost

foto: universityofcalifornia.edu
POSLUŠAJ ČLANEK
V želji po čim večji odprtosti in sprejemljivosti do »manjšinskih« študentov in tekmovanju v dokazovanju boja proti rasizmu gredo na nekaterih ameriških univerzah v nasprotne ekstreme, ki so v praksi praktično sami rasistični.

Da bi ustregli solidarnosti z gibanjem Black Lives Matter (Življenja temnopoltih štejejo) oddelki za anglistiko slovnična pravila postavljajo v ozadje, saj naj bi bila simbol bele rasistične Amerike. Da bi na univerze lažje prišli študentje iz manjšinskih skupnosti, ponekod že ukinjajo sprejemne izpite.

A kot ugotavljamo v komentarju uredništva, ti poskusi, četudi morda uvedeni z dobrim namenom, delajo škodo vsem študentom, še posebej tistim, ki naj bi jim pomagali in posegajo v kakovost univerzitetne izobrazbe.

Oddelek za anglistiko Univerze Rutgers iz New Jerseya je objavil seznam protirasističnih direktiv za jesenski semester. Med njimi je tudi zmanjševanje pomena »tradicionalnih slovničnih pravil«. Rebecca Walkowitz kot vodja oddelka za anglistiko skuša s temi smernicami izkazati solidarnost z gibanjem BLM (Black Lives Matter) v boju proti sistemskim neenakostim, s katerimi se soočajo temnopolti, staroselski in študentje drugih ras.

Kritična slovnična pedagogika – slovnična pravila v imenu boja proti rasizmu postavijo v ozadje


Ena od iniciativ je tako »kritična slovnična pedagogika«, ki razbija dogmo, da naj bi pisni izdelki imeli poudarek na slovničnih in stavčnih pravilih. Na ta način bi se približali študentom iz večjezičnih ozadij, ki ne prihajajo iz »standardnih akademskih družin«.

Namesto poudarka na slovnico, ki je za nekatere profesorje celo primer belske nadvlade, želijo pri študentih razviti »kritično zavedanje« o izbirah, ki so jim na voljo z občutljivostjo za »majhne probleme« ter jih opolnomočiti proti predsodkom na »pisnih« poudarkih.

Kot je dodala Walkowitzeva, so po smrti Gerogea Floyda spoznali, da morajo kot oddelek preiti od politike vzbujanja zavedanja in preventive proti rasizmu h »kulturni spremembi«. Za vse učitelje in tutorje bo tako obvezen tečaj »kako poučevati nerasistično«, na svojem oddelki pa so uvedli pa celo pripravništvo z naslovom »Dekolonizacija centra za pisanje« .

Obilica ukrepov proti rasizmu, med drugim dan »odsotnosti«, ko kampus zapustijo temnopolti študentje


Poleg kritične slovnične pedagogike uvajajo tudi predmete s področja afriške literature, umetnosti protesta, predmete socialne pravičnosti in identitetnih vprašanj, poseben dan proti rasizmu in podobne ukrepe.

Podoben dan proti rasizmu že poznajo na Evergreen State College v zvezni državi Washington. En dan v letu vsi pripadniki drugih ras zapustijo kampus, kar imenujejo »Dan odsotnosti«. Belopolti študentje se na ta dan zavedajo pomena predstavnikov drugih ras in so na ta dan deležni antirasističnih seminarjev in delavnic. Leta 2017 so dan odsotnosti obrnili in so kampus zapustili belopolti študentje. Ko tedaj belopolti profesor biologije Bret Weinstein na ta dan ni želel zapustiti kampusa, so študentje celo zahtevali njegovo odpustitev.

Če si migrant, se ne moreš naučiti pravilne angleščine, saj je tutorjem naročeno, naj ne popravljajo slovničnih napak


Univerza Evergreen je uvedla tudi smernico, da se študentom, ki so ilegalni migranti, ne popravlja slovničnih napak v imenu »občutljivosti«. Namesto popravljanja slovničnih napak so tutorji usmerjeni k dajanju »kulturno občutljive povratne informacije«. Učiteljem pa priporočajo izogibanje »škodljivemu jeziku«, ki vključuje tudi denimo besedo ilegalni.

Za lažji vpis »depriviligiranih študentov« kalifornijska univerza opušča standardni sprejemni test


Kalifornijske državne univerze pa so napovedale, da bodo začele postopek umika sprejemnih izpitov za vpis na univerzo do leta 2024. Standardizirani test namreč po mnenju vodstev univerz diskriminirajo depriviligirane študente. Medtem ko vodja odbora za sprejem študentov Univerze Kalifornije John A. Pérez ocenjuje, da je odločitev neverjeten korak v pravo smer, mnogi opozarjajo na inflacijo vpisa študentov, ki so na univerzitetno izobraževanje premalo pripravljeni.

Kalifornijska univerza bo do leta 2024 pripravila povsem nov ocenjevalni sistem, ki bo poleg srednješolskih ocen uporabil še ducat drugih faktorjev pri vpisu na univerzo. Na ta način nameravajo odpraviti oviro za depriviligirane študente, ki jo predstavlja standardizirani test. Nov sistem naj bi pomagal k vpisu študentov iz revnejših družin in takih, ki so manj zastopani v študentski populaciji.

Uvedba standardnih testov pred pol stoletja je sicer Kalifornijsko univerzo uvrstila med najpomembnejše ameriške univerze. Akademski senat univerze opozarja tudi, da ravno standardizirani test pomaga pri vpisu na univerzo, saj kandidate ocenjuje po znanju, brez učiteljske pristranskosti.
KOMENTAR: Peter Merše
Rasistični ukrepi proti rasizmu
Če dobro pomislimo, so ravno ti ukrepi, ki so namenjeni boju proti rasizmu, nekaj najbolj rasističnega, kar lahko najdemo na univerzi. Ukrepi namreč implicitno predvidevajo, da se pripadniki drugih ras niso sposobni dobro pripraviti na sprejemne izpite, da se niso sposobni naučiti pravilne slovnice in da potrebujejo poseben način vpisa. Še huje, s temi politikami bodo dosegli, da temnopolti in migrantski študentje nikoli ne bodo v polnosti pismeni, s tem pa praktično nepripravljeni za trg dela, posledično bodo težje našli službo in bodo znova pahnjeni v revščino. Segregacija v praksi se vrača v imenu boja proti rasizmu, kako ironično ... Če namesto standardnih testov (v Sloveniji je temu nekakšen ekvivalent matura) uvedejo rangiranje po rasah in premoženju staršev, v resnici ustvarjajo arbitrarni sistem, ki bo v univerzitetne predavalnice spravil mešanico študentov z različnimi predznanji, s čimer bo bistveno znižal raven znanja in s tem tudi vrednost univerzitetne izobrazbe. Najbolj pravičen je vedno standardiziran test, ki je enak za vse, in v njem naj vsakdo pokaže svoje znanje. Res je, da si bogatejši lahko privoščijo inštrukcije in priprave na test, ampak namen univerze je pridobivanje znanja. Tega pa mora študent tako ali drugače pridobiti, če želi izobraževanje zaključiti, pa naj bo bogat ali reven. Če je nivo za vse enak, potem je tudi rezultat na koncu enak in se vsi alumni v resnici enakovredno lahko potegujejo za delo na trgu. Posebno sprejemanje in prilagojen program po rasah pa pozneje vodi v segregacijo pri zaposlovanju. In tako smo pri poglabljanju problema in ustvarjanju novih krivic, ki naj bi jih z ukrepom reševali.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike