Pri vabljenju tujih študentov v Slovenijo fokus z Balkana k Slovencem brez državljanstva

Foto: depositphotos.com

V Sloveniji je med študenti vse višji delež tujih študentov, med katerimi jih daleč največ prihaja iz držav, ki niso članice EU – iz držav nekdanje Jugoslavije.

Manj je bilo Slovencev iz zamejstva in izseljenstva, kar ne čudi, saj so bili vse do zdaj v slabši poziciji pri prizadevanjih za študij v domovini glede na vrstnike iz balkanskega bazena.

A s spremembo pravilnika o razpisu za vpis na tem področju prihaja do spremembe, v korist Slovencev po narodnosti, ki sicer nimajo slovenskega državljanstva.

Med študenti na slovenskih visokošolskih zavodih lani 12 % tujih študentov

V Sloveniji je vsako leto več tujih študentov. Če jih je bilo še pred petimi leti (študijsko leto 2016/2017) glede na podatke ministrstva za šolstvo pri nas 7,2 odstotka, je ta delež nato rastel približno za dober odstotek na leto.

V lanskem študijskem letu je bilo med študenti pri nas že 12 odstotkov tujih študentov, med njimi pa jih je preko 70 odstotkov prihajalo iz držav, ki niso članice EU – največ iz držav Zahodnega Balkana.

Med 64.276 študenti, ki so v lanskem študijskem letu študirali na slovenskih višješolskih in visokošolskih zavodih, je bilo po podatkih ministrstva za šolstvo 7.681 tujih študentov, od tega jih je 5.526 prihajalo iz držav, ki niso članice Evropske unije.

Velika razlika pri višini štipendij med tujimi študenti slovenskega porekla in drugimi

Takšno zanimanje za študij v Sloveniji pri mladih iz držav nekdanje Jugoslavije gre pripisati tudi dejstvu, da so bili ti pri vpisu na slovenske visokošolske ustanove priviligirani. Do lanskega študijskega leta je Slovenija kar nekaj let štipendirala podiplomski študij študentov področij naravoslovja, tehnike in medicine v Sloveniji iz držav Zahodnega Balkana, ki so lahko kandidirali za celotno kritje šolnine in življenjske stroške v višini 8.400 evrov na leto oz. 700 evrov na mesec, če štipendijo razdelimo na 12 mesecev. V času epidemije te štipendije niso bile razpisane.

So pa v Sloveniji do štipendije v višini 700 evrov in 5000 evrov šolnine še naprej upravičeni tudi državljani držav, ki so upravičene do razvojne pomoči.

Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bi želeli študirati na slovenskih visokih šolah in fakultetah, pa so visoke 204,80 evrov, a so na voljo tudi za dodiplomski študij poljubne smeri. Tudi to štipendiranje se v času epidemije ni prekinilo.

Pri tem bi težko trdili, da ima kakšen argentinski Slovenec, ki pride študirat v Slovenijo, nižje življenjske stroške od nekoga, ki pride iz npr. Makedonije. Celo prej obratno.

Z junijsko spremembo Zakona o tujcih tujim študentom za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija ne zadostuje več garantno pismo skrbnikov, da jim bodo med študijem v Sloveniji zagotovili zadostna sredstva za bivanje.

Po novem morajo izkazati, da imajo sredstva v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka, ki trenutno znaša 402,18 evra, s čemer se država izogne, da bi tujec bremenil sistem socialne varnosti države. To v praksi pomeni, da mora študent dokazati, da ima on ali njegovi starši oz. drugi, ki ga preživljajo, dohodke v višini 4.800 evrov, da ga lahko podpirajo med študijem v Sloveniji.

Letos sprememba pravilnika o razpisu za vpis v korist Slovencev brez slovenskega državljanstva

Če je doslej pravilnik o razpisu za vpis določal enotne kvote prostih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce iz držav nečlanic Evropske unije, kar je zamejcem in izseljencem, ki so se poskušali vpisati na študij v Sloveniji, pogosto oteževalo dostop do študija v domovini, pa se je to sedaj spremenilo.

Posledično je letos predvidenih več vpisnih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva, ki bodo pri vpisu obravnavani kot ločena kategorija.

To so podprli tudi rektorji slovenskih univerz. Na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ker so si za takšno ureditev prizadevali, pa so prepričani, da je v interesu Slovenije, da pri nas študira čim več Slovencev iz slovenskega zamejstva in sveta, saj lahko tako mladi utrdijo svojo slovensko identiteto, razvijejo in okrepijo znanje jezika in se obogatijo kulturno.

»Ti posamezniki ob vrnitvi v svoje zamejsko ali izseljensko okolje pogosto postanejo stebri in ambasadorji slovenstva, nekateri med njimi pa se odločijo tudi za stalno preselitev v Slovenijo, kar je za našo državo, ki se sooča z demografsko krizo, zelo pomembno,« so še navedli v uradu.

Pred začetkom letošnjega študijskega na medicini sprejeli samo Slovence brez slovenskega državljanstva, a nato izbirni postopek ponovili

Čeprav zgoraj omenjeni pravilnik pred tem še ni bil sprejet, so na ljubljanski in mariborski medicinski fakulteti letos na dodatna vpisna mesta za študij medicine pri nas, namenjena tujim študentom, sprejeli le Slovence brez državljanstva. Po tem, ko so se nekateri drugi tuji študenti zaradi tega pritožili – šlo je namreč za drugačno prakso kot v preteklih študijskih letih – so izbirni postopek ponovili in možnost vpisa omogočili vsem enakovredno.

Tudi pravilnik za vpis pred zadnjo spremembo je sicer določal, da se za redni študij po dodiplomskih študijskih programih in enovitih magistrskih študijskih programih druge stopnje za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce lahko razpiše dodatno število prostih vpisnih mest, vendar to praviloma ne sme presegati 20 % števila prostih mest. Najmanj polovica teh vpisnih mest je namenjena Slovencem brez slovenskega državljanstva.

3 komentarji

Komentiraj