Pri rdeči luči desno leto in pol kasneje: koliko znakov sploh stoji in kako delujejo v praksi

Foto: Znak za zavijanje desno pri rdeči luči v Novem mestu

Avgusta lani so postavili prvi prometni znak, ki omogoča zavijanje v desno ob rdeči luči. Ob postavitvi so na Ministrstvu za infrastrukturo povedali, da je namen novega znaka povečati pretočnost v cestnem prometu, hkrati pa pomeni tudi večjo obveznost voznikov, ki se bodo morali dobro prepričati, če lahko varno zapeljejo skozi križišče, upoštevajoč varnost vseh udeležencev v prometu. 

Leto in pol po tem smo preverjali, koliko takih znakov je bilo do sedaj postavljenih, če so zaživeli in če so povzročili že kakšne nesreče oziroma nevšečnosti.

Na državnih cestah 5 takih znakov

Vprašanja smo zastavili na Agencijo za varnost prometa, ki je sodelovala ob vzpostavitvi novega znaka, pa tudi na Direkcijo za infrastrukturo. Na agenciji so nam povedali, da lahko uvedba prometnega znaka za vožnjo v desno ob rdeči luči na semaforju na označenih križiščih pripomore k večji pretočnosti prometa, hkrati pa se morajo vozniki dobro seznaniti s pomenom znaka.

Večja pozornost je potrebna predvsem do pešcev, kolesarjev in nasploh do šibkejših udeležencev v prometu in vseh drugih udeležencev v prometu iz obeh smeri. Agencija za varnost prometa je še opozorila, naj se vozniki za takšen manever odločijo le tedaj, ko to lahko storijo varno, pravilno in upoštevajoč varnost vseh udeležencev v prometu.

Ob lanski prvi postavitvi prometnega znaka so na Agenciji pripravili tudi nove video vsebine za ozaveščanje o takšnih manevrih. Pojasnili so še, da z navedeno vsebino redno seznanjajo javnost, preko kanalov družbenih omrežij, s podporo medijev, pa tudi s poglobljenimi prispevki v Prometnih minutah.

Na Direkciji za infrastrukturo so nam povedali, da je trenutno na cestah v upravljanju Direkcije (ta upravlja del državnih cest, medtem ko lokalne ceste upravljajo lokalne skupnosti, se pravi občine) vzpostavljenih pet ureditev za vožnjo desno ob rdeči luči na semaforju.

Med državne ceste spadajo tako avtoceste in hitre ceste (ki seveda v našem primeru niso relevantne), pa tudi glavne in regionalne ceste. Avtoceste in hitre ceste upravlja DARS, medtem ko glavne in regionalne ceste upravlja Direkcija za infrastrukturo. Glavne in regionalne ceste skupaj znašajo 5.925 km. Lokalne ceste pa seveda, kot smo že prej omenili, upravljajo občine.

Znaki, ki so pod upravljanjem Direkcije za infrastrukturo, so na dveh semaforiziranih križiščih v Ljubljani na odseku Jeprca–Ljubljana Šentvid in na odseku Šmartinska cesta–Šentjakob. V Novem mestu je taka ureditev na odseku Novo mesto (Revoz)–Metlika pri Hoferju, eden je na semaforiziranem križišču na Vogrskem, na odseku iz smeri Nove Gorice proti Vogrskemu, peti pa v Kranju na Laborah, na odseku v križišču z občinsko cesto Pot za krajem.

Povečana pretočnost prometa tudi v praksi

Na direkciji so za vsako ureditev posebej izvedli testno območje in evalvacijo ukrepa. Vseh teh pet lokacij je prestalo varnostno preverjanje. Po njihovih ugotovitvah je novo prometno pravilo generalno pripomoglo k izboljšanju pretočnosti prometa, izboljšanju nivoja uslug in zmanjšanju zamud ter dolžine vrst, saj omogoča praznenje pasu po zaključku zelene faze.

Prav tako taka prometna ureditev zahteva upoštevanje številnih dejavnikov, od števila in hitrosti vozil, preglednosti, predvsem pa prisotnosti ranljivejših skupin v prometu, kot so pešci, šolarji in kolesarji ter osebe z omejeno mobilnostjo.

Kot so še povedali na Direkciji, se te osebe tudi pri novih predlogih lokacij s strani zainteresirane javnosti vse preveč zanemarja, saj lahko vozniki v fazi vključevanja oziroma vožnje desno ob rdeči luči na semaforju hitro spregledajo pešca ali kolesarja. Obenem so lahko tudi pri tovrstnih prometnih ureditvah prisotne napake voznikov, ki predhodno ne preverijo, ali je smer prosta. Vsako križišče tako na Direkciji obravnavajo posebej, posamezna rešitev pa se lahko implementira šele takrat, ko prestane inženirsko presojo.

3 komentarji

    • Tudi sam sem podpornik teh znakov v desno, so pa slovenski vozniki podpovprečno vozniško usposobljeni, zaradi tega imamo množico tistih, ki v praksi ne obvladajo desnega pravila, ki jim krožišča predstavljajo problem, da ne govorim o tomačevskem krožišču, ki je za nekatere strah in trepet. Imamo tudi nadpovprečno število voženj v napačno smer na avtocestah, telefoniranje s telefonom v roki in podobno. Naša policija bi se s temi problemi lahko uspešno spopadla, a kaj ko takšnih navodil ne dobijo od vodstva, kjer samo govoričijo in gonijo politiko. V enem delovnem tednu, bi policija lahko zaustavila vsaj polovico kroničnih pijancev, neubogljivih telefonistov in hudih prekrškarjev, a kaj ko bi se v to mrežo ujeli tudi kriminalci in prvorazredni zagovorniki golobajzarske diktature in stavar bi se lahko hudo zapletla. Tako pa policija vsake toliko postavi radar in lovi neproblematične voznike, ki morda peljejo 10 km čez dovoljeno ali pa rešuje zaplete pri prometnih nesrečah. Tako je Golob sit, levičarska diktatura pa ostane cela, kot v zapletu pri prevozu volka in koze čez reko.

  1. Se mi zdi zelo prav, da se pise o realnih vsakdanjih zadevah! Bravo!
    Se ena taka zelo vsakdanja.
    Tekme v igrah z zogo gleda veliko ljudi. Po TV.
    Vsi morajo zdaj poslusat t.im. komentatorje ki vsi od prvega do 50.tega / jih je veliko, pa jih ne prepoznavam, ker relativno malo gledam ali pa ugasnem zvok ker govorijo kot da imajo radijski prenos/, stalno govorijo o OBRACUNIH.
    Od koga je prisel ukaz o uporabi divjaske besede OBRACUN???
    Kdo s kom obracunava???
    In ti reporterji se ne zmotijo, obracun in pika.
    Sem pa prejle za hip pogledal PSG : strasbourg…Z obema rokama je podrl Neymarja pred golom, pa je sodnik tekel nazaj, reporter obracuna pa ni upal reci da je bila cista 11m.
    O obracunu pa nezmotljivo…oprani mozgani …!
    Mi zaudarja po kulturnem marksizmu preko TV sporta !!

Komentiraj