Pri pisanju ustave smo se zgledovali po Nemcih. Kako torej, da nemško in slovensko ustavno sodišče korona situacijo presojata tako različno?

Jakob Vid Zupančič


Nemško ustavno sodišče je pred kratkim odločilo, da je bil vladni ukrep delnih zaprtij države med aprilom in junijem letos skladen z ustavo. Ukrepi, ki so spadali pod delna zaprtja, so bili tudi na primer omejitve zbiranja, policijska ura in zapiranje šol.

Ustavno sodišče s sedežem v Karlsruheju je odločilo, da so ukrepi sicer resno vplivali na temeljne pravice državljanov, a so bili v skladu z delom ustave o delovanju v izjemni ogroženosti zaradi pandemije. Delno zaprtje države, oziroma tako imenovana »zasilna zavora« med aprilom in junijem je bila tako v skladu z ustavo, poroča Deutsche Welle.

Sodišče zavrnilo tudi pritožbo staršev glede šolanja na daljavo


Zasilna zavora nemške vlade je okrožjem in zveznim deželam nalagala uvedbo policijske ure, omejitev zbiranja ljudi in drugih represivnih ukrepov, če je incidenca na 100.000 prebivalcev tri dni zapored presegala 100. Med ukrepi je bilo predvideno na primer tudi zaprtje šol, če je incidenca tri dni zapored presegala 165.

Sodišče je prejšnji torek tudi zavrnilo pritožbo staršev in študentov, da sta bili zapiranje šol in deljenje razredov na pouk v šoli in na daljavo protiustavni, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Več pritožb je vložila tudi stranka Svobodnih demokratov (FDP), ki bo del nove vlade pod vodstvom socialdemokrata Olafa Scholza. Med pritožniki je bil tudi vodja stranke in bodoči minister za finance Christian Lindner.

Prihodnji nemški kancler Olaf Scholz sicer podpira uvedbo obveznega cepljenja. Odhajajoča kanclerka Angela Merkel, Scholz in voditelji nemških zveznih dežel že razpravljajo o novih ukrepih za zajezitev koronavirusa v Nemčiji. Scholz je v pogovoru za Bild TV dejal, da bo pozval parlament, naj do konca leta glasuje o zakonu, s katerim bi obvezno cepljenje proti Covid-19 uvedli za vse.

Obvezno cepljenje naj bi po Scholzevo začelo veljati februarja ali marca, kar podpira tudi odhajajoča kanclerka Angela Merkel. Scholz podpira tudi dodatne omejitve za necepljene, kar vključuje tudi prepoved vstopa v trgovine, ki ne prodajajo osnovnih življenjskih potrebščin. V teh dneh se Nemčija sicer srečuje z rekordnimi številkami obolelih.

Ddr. Jaklič o odločitvi nemških kolegov: varstvo najvišjih vrednot življenja in zadržan pristop


Zaradi visokih številk so zato nekatere nemške zvezne dežele že odpovedale božične sejme in necepljenim prepovedale dostop do javnih prostorov kot so telovadnice in drugi prostori za izvajanje prostočasnih dejavnosti. Pričakuje se, da bodo zaradi zmede uvedli enotnejša pravila za celotno državo.

Na tviterju je odločitev nemškega ustavnega sodišča komentiral tudi naš ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.

https://twitter.com/kjaklic/status/1465762783224545283

Tudi pri nas je Ustavno sodišče že presojalo nekatere ukrepe, sploh odmevna je bila junijska presoja lanskega »zapiranja v občine« in policijske ure. Nazadnje je Ustavno sodišče presojalo pogoj PC v državni upravi. Odločitev je bila znana včeraj. Ker za to ni ustrezne zakonske podlage, je odločilo, da je vladni odlok v neskladju z Ustavo.

Ustavno sodišče je zapisalo, da gre pri pogoju PC za položaj, ki je primerljiv s položajem, v katerem je cepljenje določeno kot delovnopravni pogoj za opravljanje različnih vrst del oziroma poklicev. Izpodbijani ukrep po mnenju ustavnega sodišča ni bil sprejet v skladu z zakonskimi zahtevami oziroma pogoji, ki jih za določitev cepljenja zaposlenih določa Zakon o nalezljivih boleznih. 10.a člen Vladnega odloka je tako v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave (Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov).

Seveda je res, da imata državi različni pravni red (čeprav, če sem malo ciničen, smo se pri pisanju Ustave močno zgledovali po nemški ustavi), ampak je vseeno zanimivo preveriti, čemu taka razlika pri odločitvah teh dveh ustavnih sodišč.

Odločitve slovenskega sodišča nasprotne nemškim


Oktobra je tako slovensko ustavno sodišče odločilo, da je bila v neskladju z ustavo ureditev, po kateri je ministrica za izobraževanje sama odredila izobraževanje na daljavo v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Ustavno sodišče je takrat tudi opozorilo, da zakonodajalec ni upošteval, da obstajajo tudi drugi ukrepi, ki v človekove pravice ne posegajo, oziroma pomenijo manj intenziven poseg vanje, kot na primer izobraževanje v živo v manjših skupinah ali izmensko izobraževanje.

Opozorili so tudi, da bi morali take posege v posamezne človekove pravice in temeljne svoboščine uravnotežiti, ta varovalka pa bi morala biti tudi v zakonu. Po mnenju ustavnega sodišča zakonodajalec ni določil, na katerem območju sme minister za izobraževanje odrediti šolanje na daljavo, enako pa so menili tudi glede časovne omejitve.

Po mnenju nemškega ustavnega sodišča prepoved obiskovanja šol ni kršila pravice do šolanja, kot je zapisana v nemški ustavi, saj je obstajala možnost pouka na daljavo, ki je fizično prisotnost v šoli nadomestila. Zaprtja šol so bile tudi začasne narave, kar še dodatno prispeva k združljivosti z ustavo. Sodišče je celo zapisalo, da se zavedajo, da so ukrepi kršili nekatere temeljne pravice, so bili v skladu z ustavo sredi izjemno nevarne situacije epidemije.

Nemško ustavno sodišče v svoji razlagi tako bolj sledi logiki, ki jo pri nas zagovarja ustavni sodnik Jaklič, in jo je obrazložil tudi v svojem zadnjem ločenem mnenju, glede pogoja PC. Preberete si ga lahko TUKAJ.

V njem Jaklič pravi, da je zakonske podlage za presojani ukrep na pretek (npr. že v 5. členu Zakona o Vladi Republike Slovenije, 5. in 9. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu), in da če nam je zavarovanje življenja in zdravja drago, dovolj visoko na hierarhični lestvici ustavnih vrednot, zakonske podlage ne bomo iskali naprej in še manj zahajali v ekscesne argumentacije, ki prebijajo okvir razumnega nesoglasja.

https://twitter.com/kjaklic/status/1467834398124949504
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Malomarni ukrepi in milijardna škoda za slovensko kmetijstvo: Gre za uničenje kapitala, ki ga ne dobi nihče drug, pravi Goran Živec (2. del)
  • 20. 01. 2024
Ustavni sodnik Jaklič kolegom znova nalil čistega vina: razsodba je politično pristranska
  • 27. 03. 2024
Neustaven poskus "depolitizacije" KGZS s strani vladne koalicije
  • 16. 04. 2024