Prevzem RTV Slovenija s strani desnice? Daleč od tega

Foto: Wikipedia, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Državni zbor je včeraj zvečer imenoval 13 od skupno 29 članov programskega sveta RTV Slovenija. Ker iz kvote kandidatov, ki jih predlagajo politične stranke, niso imenovali nikogar od pretendentov KUL strank, je bila točka sprva umaknjena z glasovanja. Po včerajšnji potrditvi pa je slišati plaz kritik, da so imenovanja nezakonita, zaradi česar so poslanci koalicije KUL in NeP protestno zapustili sejo.

Pri tem pa so pozabili, da so mnogi politiki, ki zdaj to očitajo koaliciji, pred natanko štirimi leti, ki so sami bili na oblasti, ravnali praktično enako,

Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, je različna obravnava enakega početja tako med politiki kot v medijih plastičen prikaz dvojnih meril tako leve politike, pa tudi naše javne medijske hiše, ki takrat takšnega imenovanja, za razliko od danes, ni problematizirala.

13 svetnikom Programskega sveta RTV Slovenija in 5. svetnikom nadzornega sveta RTV Slovenija je potekel mandat, zato je državni zbor včeraj zvečer potrdil nove. Poslanci bi sicer o imenovanju svetnikov morali glasovati že 16. decembra, a se je predsednik Državnega zbora Igor Zorčič samovoljno odločil, da sklepov o imenovanju ne bo dal na glasovanje.

Zakonodajno pravna služba je namreč ugotovila, da sklepa o imenovanju ne vsebujeta uporabljenih meril in utemeljitve, na kakšen način so upoštevali zakonski pogoj glede zastopanosti političnih strankin zato ni mogoče oceniti, ali je predlog skladen z zakonom.

Zakon o RTV Slovenija namreč določa, da »pet članov imenuje državni zbor na predlog političnih strank, pri čemer mora v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru;«

Kandidati, ki jih je v izvolitev predlagala Mandatno volilna komisija DZ so bili: Dejan Cesar na predlog Desus, Anuša Gaši na predlog SMC, Vane Gošnik na predlog SNS, Jožef Jerovšek na predlog SDS in Maja Lapornik na predlog NSi.

Simonovič omogočil glasovanje, ki ga je Zorčič preložil


Ker med kandidati ni bilo nikogar iz strank koalicije KUL, čeprav so stranke LMŠ, SD in Levica dosegle drugi, tretji in peti najboljši rezultat na zadnjih volitvah, je Zorčič prejšnji teden predlog ocenil kot neskladen z zakonom in ga ni dal na glasovanje.

Na včerajšnjo izredno sejo Državnega zbora pa so poslanci koalicije znova uvrstili glasovanje o imenovanju programskih svetnikov, podpredsednik DZ Branko Simonovič, ki je tedaj vodil sejo, pa ni sledil Zorčičevemu zgledu in je predlog dal na glasovanje.

Podpredsednica DZ iz vrst LMŠ Tina Heferle je Simonoviča sicer pozvala, naj glasovanje prestavi, a je Simonovič po premoru, v katerem je zaprosil za mnenje zakonodajno pravne službe, sejo nadaljeval. Slednja je ugotovila, da je glasovanje v skladu z ustavo in poslovnikom Državnega zbora. Poslanci koalicije KUL in NeP so sejo zato zapustili.

Poslanci so programske svetnike kljub temu potrdili s 45 glasovi za in enim proti. Med novimi svetniki tako denimo ni aktualnega predsednika programskega sveta Cirila Baškoviča (SD) in še nekaterih vidnih imen leve provinjence. Še prej so s 46 glasovi za in 42 proti potrdili programske svetnike na predlog gledalcev in poslušalcev. To so postali Mitja Čander, Jurij Pavel Emeršič, Peter Gregorčič, Ivan Kramberger, Žiga Kušar, Klara Remec, Jelka Stergel in Matevž Tomšič.

S 46 glasovi za in nobenim proti so bili nato imenovani tudi člani nadzornega sveta RTV Slovenija. To so Tamara Besednjak Valič na predlog SDS, Janez Čadež na predlog NSi, Metka Čobec na predlog SMC, Romana Fišer na predlog DeSUS in Alenka Vodončnik na predlog SNS.

Pred štirimi leti, ko so bili na oblasti, so počeli to, kar zdaj očitajo vladajočim


Stranke opozicije, ki so sejo zapustile, opozarjajo, da so sklepi nezakoniti, saj po v največji meri ne upoštevajo zastopanosti strank v Državnem zboru, čeprav jih po zakonu morajo. A politiki teh strank s tem niso imeli težav, ko so bili na oblasti sami, v nadzorne institucije RTV Slovenija pa je bilo potrebno imenovati predstavnike opozicije.

Največja stranka v Državnem zboru SDS je bila do nedavnega brez predstavnika v nadzornem svetu RTV Slovenija, prav tako je bila v programskem svetu tedanja leva koalicija nesorazmerno zastopana, na kar naj bi tedaj, kot na Twitterju opozarja Miro Haček, opozarjala tudi zakonodajno pravna služba Državnega zbora.

https://twitter.com/MHacek/status/1475412653438816259

Takrat so predlog imenovanja podprli isti poslanci, ki danes obstruirajo sejo. Najočitneje se to neskladje kaže pri predsedniku Državnega zbora Igorju Zorčiču. Tokrat je zaradi neuravnoteženosti predlog umaknil z glasovanja, pred štirimi leti pa je sam glasoval za neuravnotežen predlog. Podobno tudi Bojana Muršič, Matjaž Nemec in Matjaž Han iz SD, pa Jani Möderndorfer (LMŠ), Branislav Rajić (SAB) in Janja Sluga (NeP).

KOMENTAR: Peter Merše
Fevd RTV Slovenija ogrožen, in to tik pred volitvami
Izbor svetnikov, ki jih imenujejo politične stranke, resnično ne odraža realnih razmerij v parlamentu. A očitki dobršnega dela strank in politikov KUL-a so vsaj neiskreni, glede na to, da so po programskem svetu, ne ozirajoč se na razmerja v družbi, običajno harali sami. Bes je še toliko večji, ker so RTV Slovenija imeli za svojo, kamor »desnica« naj ne bi imela vstopa. Zdaj imajo po dolgem času pomladno razmišljujoči ljudje oz. svetniki, neodvisni od tranzicijske levice, tako v programskem, kot v nadzornem svetu večino. In tudi nabor kandidatov kaže na dokaj visoko kvaliteto imen in tudi določeno raznolikost nazorov. Mitji Čandru, dr. Petru Gregorčiču, dr. Matevžu Tomšiču in podobnim bi res težko očitali, da niso primerni kandidati za to mesto. Čeprav se je v programskem in nadzornem svetu večina nekoliko prevesila, pa je strah, da bo desnica »prevzela« RTV Slovenija ali jo celo spremenila v »novo Novo24TV« povsem odveč. Za kaj takega bi morali namreč zamenjati več kot pol kolektiva informativnega programa. Kjer pa se utegnejo poznati spremembe in kjer jih gledalci RTV Slovenija tudi upravičeno pričakujemo pa je, da bo morda nova sestava programskega sveta, posebej še prek imenovanj odgovornih vodstvenih kadrov, od sicer večinsko levo usmerjenih novinarjev zahtevala več profesionalnosti in uravnoteženosti pri poročanju informativnega programa javne televizije. Da bomo lahko tudi na javni televiziji videli kaj o manj blestečih plateh delovanja siceršnjih izbrancev levice, kot so Aleksander Čeferin, Robert Golob, Tomaž Vesel in Branko Masleša ter o kakšnem pozitivnem dosežku vlade, o čemer so do sedaj poročali zelo sramežljivo in skromno. Skratka, tranzicijska levica bo imela v "svoji javni hiši" vsaj nekaj nadzora z druge strani. To pa predstavljajo kot "pohod desnice na RTV". Rezultat glasovanja pa tudi kaže, da aktualna vlada vendarle ni tako manjšinska, kot se morda zdi na papirju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike