Prevzem RTV Slovenija po postopku, namenjenem naravnim katastrofam

S korenitim posegom v RTV Slovenija se aktualni vladajoči koaliciji izjemno mudi. Vlada je predlog sprememb Zakona o RTV Slovenija vložila v državni zbor po nujnem postopku, s čimer je, po prepričanju strokovnjakov, zlorabila 143. člen poslovnika državnega zbora. Z zakonom želijo z eno potezo zamenjati celoten vrh RTV Slovenija in s tem predčasno zaključiti mandate tako generalnemu direktorju kot programskim in nadzornim svetnikom ter direktorjema radia in televizije.

Vlada je s tem povozila enak predlog nekdanje novinarke in urednice RTV Slovenija, danes pa poslanke Gibanja Svoboda, Mojce Šetinc Pašek, ki sicer predvideva enake »rešitve«.

Gre za demokratično regresijo ter ustavno-demokratično nazadovanje, kjer se poslovniki in postopki instrumentalizirajo za politične cilje, je prepričan pravnik dr. Matej Avbelj. Gre tudi za poseg v javno televizijo, kakršnega v samostojni Sloveniji še nismo videli, pišemo v komentarju.


Zamenjava vodstva RTV Slovenija je že iz časa predvolilne kampanje ena ključnih prioritet in obljub koalicije Roberta Goloba. Zato tudi ni presenečenje, da je eden prvih zakonskih predlogov, ki so jih vložili, sprememba zakona o RTV Slovenija, s prvopodpisano Mojco Šetinc Pašek. A zakon Paškove še vedno čaka na obravnavo, saj je koalicijo prehitela opozicijska SDS, ki je glede RTV Slovenija pred koalicijo vložila svoje zakone. Državni zbor je zato moral najprej obravnavati njihove zakone.

Prvotni koalicijski predlog sicer čaka na obravnavo po skrajšanem postopku, češ da gre za manjše spremembe. A vladi se očitno bolj mudi, zato je vsebinsko enak predlog zakona vložila kar sama.

Vlada: Menjava vodstva RTV je nujna, da se preprečijo težko popravljive posledice za državo

Vladni zakon je bil vložen po nujnem postopku, ki je sicer namenjen obravnavi zakonov, kot določa 143. člen poslovnika: »Zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države«.


Vlada se v svojem predlogu sklicuje na to, da preprečujejo težko popravljive posledice za demokracijo in delovanje države, saj RTV Slovenija zagotavlja pravico do javne obveščenosti, ki je predpogoj za demokracijo. Kot so zapisali, ščitijo programsko avtonomijo ter novinarsko in uredniško neodvisnost.

Vlada se sklicuje na stavko novinarjev RTVS, češ da obstoječa ureditev ustvarja razmere, ki omejujejo svobodo. Slednjemu mnenju so danes na seji kolegija predsednice Državnega zbora pritrdili tudi vodje poslancev Gibanja Svoboda, Levice in Socialnih demokratov, ki so potrdili, da se zakon vloži na prihajajočo sejo po nujnem postopku.

Dr. Avbelj: Gre za očitno zlorabo poslovnika

Pri tem pa gre za »očitno zlorabo 143. člena poslovnika«, je prepričan pravnik dr. Matej Avbelj, ki dodaja, da »poslovniški pogoji nikakor niso izpolnjeni«. Določilo, ki govori o delovanju države, se namreč nanaša na delovanje treh osnovnih vej oblasti.

Sprejemanje zakona po nujnem postopku pa kaže »odsotnost načelnosti v političnem prostoru«, še pravi Avbelj, ki ugotavlja da tisti, ki so prišli na oblast z idejo o oživitvi demokracije po njenem domnevnem nazadovanju v zadnjih dveh letih, zdaj ravnajo slabše kot tisti, ki so jih v prejšnjem mandatu kritizirali.

»Priča smo ustavno-demokratičnemu nazadovanju, saj se poslovnike in postopke instrumentalizira za politične cilje.« Vprašanje RTV Slovenija pa je ključno tudi z vidika zagotavljanja polja javnega, še opozarja Avbelj. »Polje javnega pomeni iskanje resnice v konstruktivni in argumentirani debati. Žal pa del političnega prostora polje javnega dojema le, ko gre za interes določene politične opcije. Takšne RTV pa ne potrebujemo,« zaključi.

Priprava terena za referendum?

Manever pa ne uživa naklonjenosti niti pri nekaterih pravnikih, ki so sicer mnenjsko bližje levemu polu. Zakonsko državni zbor lahko spremeni družbena razmerja in skrajša mandate, vendar je to nehigienično, nam, skeptičen do ravnanja vlade, pove vidni pravnik, ki ne želi biti imenovan. Vsaka vlada bi lahko našla neko argumentacijo, da bi posegala v vodstva, ki sicer imajo mandate.

Ocenjuje tudi, da so dani znaki zlorabe 143. člena poslovnika, kar pa bo težko dokazati, saj lahko vladajoči ravnajo tudi iz nevednosti, čeprav obrazložitev ni najbolj prepričljiva. Prepričan je, da je nujni postopek tudi priprava terena za morebiten naknadni zakonodajni referendum, ki bi ga utegnila vložiti opozicija, ter bitko s časom.

Da bi moral parlament razpisati referendum o zakonu o RTV Slovenija, če bodo vloženi podpisi, je prepričan Avbelj, saj nujni postopek referenduma ne omejuje, prav tako pa področje ne spada med izjeme, na katere ni mogoče razpisati referenduma.

Morebitni referendum šele proti koncu leta

V primeru sprejetja in vložitve 2.500 podpisov za razpis zbiranja podpisov za referendum bi se menjava vodstva RTVS zavlekla najmanj v pozno jesen. Zbiranje podpisov za referendum namreč ni mogoče med 15. julijem in 31. avgustom. Zbiranje podpisov bi se tako najprej lahko začelo 1. septembra in bi trajalo do 5. oktobra (35 dni).

Do morebitnega referenduma bi tako lahko prišlo šele pozno jeseni ali celo okoli novega leta, to pa je hkrati tudi čas predvolilne kampanje za predsedniške in lokalne volitve.

Zbiranje podpisov za referendum o Zakonu o vladi se začne 1. septembra

Takšna kot zgoraj je tudi časovnica glede referenduma Zakona o vladi. Danes je vodstvo državnega zbora določilo 1. september za dan začetka zbiranja podpisov. SDS, ki je vložila zahtevo, mora 40.000 podpisov zbrati do 5. oktobra. Vse do takrat pa bo vlada delovala v sestavi, v kakršni je prisegla. Trije ministri pa bodo še nekaj mesecev čakali na svoja ministrstva kot državni sekretarji.