Prevzem oblasti Joeja Bidna je tudi šola za Slovenijo

Embed from Getty Images
Televizija Slovenije je na drugem programu v celoti prenašala prenos oblasti v ZDA. S tem se je menda hotela pridružiti »svetovnemu« dogodku, saj je o predsednikovanju tam v zadnjih petih letih po svetu bilo prelite že ogromno tinte. Zgolj iz slovenskega vidika pa je morda hotela medijsko normalizirati odnose z ZDA, potem ko je vsaj pod Cerarjevo in Šarčevo vlado, pa tudi že prej, Republika Slovenija vodila izrazito prorusko politiko, ki s Trumpom ni imela nobene zveze.

"Poslovenjen" Bidnov govor in nauk za mlado slovensko demokracijo

Vendar je slovenski TV hiši ta poskus vsaj delno spodletel, saj je s celotnim prenosom slovesnosti Bidnov prevzem oblasti z vsemi simultano prevedenimi govori »poslovenila«. Slovenski državljan je, morda prvič tako neposredno, lahko spoznal, kako se tem stvarem streže drugod, predvsem v najstarejši demokraciji, ki smo jo vsi vzeli v bran ob vdoru v Kapitol pred tednom dni. S tem prenosom je pa RTV dosegla učinek, ki ga gotovo ni iskala, morda ji je šel celo nekoliko v nos.

Hotela je povzdigniti novo vlado, ki naj bi bila bolj progresistična v primerjavi s prejšnjo, dosegla je pa kar nekaj neželenih, morda celo bumerang učinkov. Vrednote, ki so bile navzoče na slovesnosti, so celemu svetu in tudi nam stopile pred oči in ušesa. Bile so vrednote, ki že več kot 230 let vodijo eno največjih in najuspešnejših držav na svetu. Menda lahko povedo marsikaj tudi naši mladi 30 let stari demokraciji, čeprav smo, upoštevajoč slovenski starodavni obred ustoličenja koroških vojvod, ki ga je Thomas Jefferson upošteval ob sestavljanju Deklaracije o neodvisnosti in Ustave ZDA, lahko tudi mi na svojstven način povezani s tamkajšnjo zgodbo o uspehu.

Verski predstavniki in mnoge omembe Boga

V ZDA sta oba duhovna predstavnika spomnila na vrednote, ki morajo prevevati skupno življenje državljanov, če hoče biti država uspešna.

Najbolj opazna značilnost slovesnosti so bile mnoge omembe »nevidnega Boga«, pa ne samo s strani dveh verskih predstavnikov, katoliške in reformirane cerkvene veroizpovedi, temveč tudi od novega predsednika. Že sama navzočnost katoliškega duhovnika jezuita in protestantskega pastorja na najvišjem državnem dogodku je nekaj izstopajočega. Njuna nagovora in klicanje božjega blagoslova na skupno življenje in ogovorno delo najvišjih državnih predstavnikov, so za današnje slovenske v marsičem iznakažene pojme v javnosti nekaj za nekatere nezaslišanega.

Pri nas bi takoj skočili znani predstavniki ne vem kakšnih vrednot in zviška očitali kršenje slovenske ustave, ki v 7. členu govori o tem da so »država in verske skupnosti ločene«. Seveda ob tem mislijo na Katoliško cerkev. Kaj pa v ZDA reformirane cerkve? Tam sta oba duhovna predstavnika kratko, pa vendar izčrpno, dovolj jasno in v primeru protestantskega pastorja energično, spomnila na vrednote, ki morajo prevevati skupno življenje državljanov, če hoče biti država uspešna.

Nihče si ob tem iz političnega sveta ni trgal oblačil. Vemo da (žal) mnogi tamkajšnji politiki ne hodijo v nedeljo k maši oz. verskemu obredu, a vsi spoštujejo »kar je nevidno« in »nad nami«. Tudi v predsednikovem nastopnem govoru je bilo toliko omemb Boga in klicanja Njegovih blagoslovov nad prihodnostjo, nad državo in nad napori vseh, da bi kmalu spominjale na papeža Frančiška.

Ponavljam, nihče se ni zato škandaliziral! Le pri uradnem komentatorju slovenske televizije je bilo opaziti neke mučne občutke, ker se je začel zvijati in je imel za potrebno, da je pojasnjeval, da so omembe Boga tam nekaj zgolj simbolnega, češ, »saj to ni, da bi jemali resno«. Skoraj kot da je to neka zanemarljiva amerikanska folklora.

Vrednote, brez katerih ni prihodnosti

Predsednik Biden je govoril o demokraciji, ki je vedno šibka in krhka, in jo je treba s težavo vsak dan oživljati. Govoril je o edinosti v bistvenem, o spravi. Mnogo je ran, ki jih je treba zaceliti. Družbena ločenost in nesloga ne pusti, da bi kot narod in država napredovali.  Opustiti je treba sovraštvo iz preteklosti, rešiti se je treba nezaupanja, jeze, obupa. Preseči je treba prepad, ki ločuje. Spoštovati je treba drug drugega. Nestrinjanje ne sme biti nesloga. Ustaviti je treba ne-civilno vojno, ki jo opažamo. Prihodnost je treba načrtovati in dosegati skupaj. Za svet je važen ne samo zgled (naše) moči, temveč moč (našega) zgleda. Za konec, Bog nas blagoslovi!

Predsednik Biden je izpostavil celo vrsto vrednot za katere bi marsikdo rekel, da so samoumevne in da je to ponavljanje obrabljenih fraz. Pri nas marsikateri še danes ponavljajo obrabljene fraze o neki osvoboditvi, ki je potem 46 let ni bilo nikjer. A če te obrabljene fraze ponavljajo oni, ni nič narobe. Vrednote pa, o katerih je govoril predsednik Biden, čeprav se vedno ponavljajo, niso obrabljene, so večne in brez njih ni prihodnosti!

Predsednik Biden je govoril o idealih, mi pa smo realisti. Seveda, a smo taki realisti in v tolikšni meri, da vemo, da k realizmu spada nujno tudi idealizem. Brez velikih idej, ki vodijo, ne pridemo nikamor. Prav v tem je katastrofa materialističnega pogleda na svet, ki ne priznava ničesar, »kar je nevidno« in je »nad nami«.