Pretresljivi prizori s povojnega grobišča Košnica pri Celju (foto). Kaj pravijo domačini.

POSLUŠAJ ČLANEK

20160923_124951 (Kopiraj)V začetku septembra so se začela izkopavanja povojnega grobišča Košnica pri Celju in se končala z današnjim dnem.


Obiskali smo grobišče in se pogovarjali z vodjo raziskav, ter s sosedi, ki, presenetljivo, niso pokazali veliko razumevanja za to početje.


Raziskave grobišča izvaja Magelan skupina v sodelovanju s podjetjem Avgusta d.o.o., pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo za vladno komisijo za prikrita grobišča, ki so tudi naročili raziskavo.



Med žrtvami večinoma hrvaški domobrani in ustaši


V Košnici nas je prijazno sprejel vodja raziskav Luka Jerman. »Izkopavali smo ob križu, kjer smo že vedeli, da je grobišče bilo nazadnje potrjeno leta 2010 z izkopavanji oz. sondiranjem Marka Štrausa.


Govorilo se je, da gre za celjske meščane, z ugotovitvami, pridobljenimi med raziskavo, pa smo ugotovili, da gre pretežno za hrvaške domobrane in ustaše,« je povedal Jerman.


Vse to so ugotavljali pretežno na podlagi predmetov, ki so jih ubiti imeli pri sebi. Ravno na podlagi različnih značk lahko sklepajo, da gre za ustaše.


Po njihovem mnenju gre za posameznike, ki so bili v zadnjih dneh 2. svetovne vojne zajeti med Laškim in Celjem, pri čemer so jih zvezali, pripeljali v taborišče in ustrelili.


Med raziskavo so našli tudi ogromno ostankov nabojev in tulcev, zaradi česar lahko sklepamo, da so bili postavljeni pred jarek in likvidirani s strelnim orožjem.


20160923_124808 (Kopiraj)Raziskovalci so izkopavali na lokaciji Košnica 3, v neposredni bližini pa se nahajata tudi Košnica 1 in 2, kjer bodo v prihodnje najverjetneje izvedli sondaže, da potrdijo oz. ovržejo same lokacije.


Prav na teh lokacijah nato pričakujejo posmrtne ostanke Celjanov nemškega porekla in bogatejše trgovce ter nekatere druge dobro situirane meščane, ki so izginili v času intenzivnega "čiščenja" v dneh po koncu vojne.


Na območju Košnice 3 so odkrili cca. 300 trupel, ocenjujejo pa, da je vseh skupaj (vključno s Košnico 1 in 2) zakopanih okoli 600 posameznikov.


20160923_124924 (Kopiraj)Na vprašanje, zakaj so se za izkopavanje po vseh teh letih odločili ravno zdaj, je Jerman odgovoril: »To morate vprašati vlado oz. politiko, ki se je tako odločila. Sam mislim, da je prav, da se enkrat za vselej to zadevo razjasni. To so zgodovinska dejstva, tako je bilo. Mislim, da si vsak, če je pravi ali ni pravi, zasluži primeren grob oziroma, da je na primeren način pokopan.«


Vse posmrtne ostanke bodo predali Centralni kostnici Maribor. Predmeti, ki so jih imeli pokojni pri sebi, pa bodo razstavljeni v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani.


V primeru, da se bodo našli ljudje, ki bodo prepričani, da so med ubitimi tudi njihovi svojci, bodo lahko prevzeli njihove osebne predmete. »Kar se tiče same DNK analize kosti, pa je malo bolj problematično, saj gre za množično grobišče in je bila zelo otežena individualizacija skeletov, tako da težko rečem, da bi sorodniki kosti lahko pokopali kjer bi želeli sami,« je dodal Jerman.



Po mnenju sosedov je izkopavanje nepotrebno


20160923_124941 (Kopiraj)Glede izkopavanja smo povprašali tudi sosede na lokaciji Košnica 3. Starejši že celo življenje vedo, da je bilo na njihovem območju pred leti prelito veliko krvi. Niso pa bili seznanjeni s tem, čigava trupla je prekrivala zemlja.


»Govorilo se je, da so to celjski trgovci, sedaj pa se je čisto drugače pokazalo. Izkazalo se je, da gre za ustaše, vojsko,« je povedal gospod Gabriel, ki živi v neposredni bližini vojnega grobišča. Samo raziskovanje jih sicer ne moti, so pa vsi enotni glede tega, da bi zgodovina morala ostati pokopana tam, kjer je. »Takole vam povem – če so bili 70 let tam zakopani, naj bi bili še sedaj,« je bil odločen Gabriel, s čimer se strinjajo tudi drugi sosedje.


Enega izmed sosedov raziskava moti predvsem iz finančnega vidika. »Čisto tako vam povem, to je škoda denarja! Otrok ne morejo operirati in zanje zbirajo zamaške. To je povsem brez potrebe,« je dodal še eden izmed sosedov. So pa izrazili radovednost, kakšni politični interesi ženejo raziskavo.



Celjani o izkopavanjih z mešanimi občutki


20160923_124846 (Kopiraj)Za dodatno mnenje smo se odpravili tudi na celjske ulice, kjer smo mimoidoče povprašali, če so sploh seznanjeni z izkopavanjem in kaj sami menijo ob tem. Večinoma so vedeli za sam projekt, jih pa ob tem prevzemajo mešani občutki.


»Če je bilo to toliko let zakopano, bi moralo ostati zakopano,« je komentiral Mark, z njim pa se strinja tudi Jože: »Mislim, da je nepotrebno odkrivati povojna grobišča, saj služijo samo za delitve med ljudmi in nabiranju političnih točk.«


Spet drugi so ubrali nekoliko bolj umirjen ton. Branka meni, da je zadnji čas, da so jih odkopali. Istega mnenja je tudi Franc: »Pravilno je, da je do izkopavanja prišlo, ni pa pravilno, da so bili usmrčeni.«


Marija je ob dogajanju bistveno bolj skeptična. Po njenem mnenju gre pri usmrtitvi za grozno dejanje, ki je zaznamovalo našo zgodovino. Se ji pa zdi sumljivo, zakaj so se ravno zdaj odločili za izkopavanje: »Mogoče so dobili kakšna sredstva in malo več javnih delavcev, da lahko delajo v lepem vremenu. Fajn da delajo, vsaj nekdo ima službo,« je cinično dodala.



Članek novinarke Tine Ožvald je bil najprej objavljen na spletnem mediju Celje.info. Komentar uredništva je delo Domovine

KOMENTAR: Uredništvo
Pomanjkanje občutka za osnovne civilizacijske norme
Ob izkopavanju po 2. svetovni vojni pobitih ljudi presenečajo stališča domačinov, češ da so izkopavanja nepotrebna in naj trupla pustijo ležati v neoznačenih množičnih grobiščih.

To kaže na pomanjkljivo vzgojo o osnovnih civilizacijskih vrednotah, kot je dostojen pokop mrtvih ne glede na to, ali jih smatramo za "naše" ali "njihove".

Morda v šoli niso nikoli brali Sofoklejeve Antigone, morda jim sporočilnosti dela velikega starogrškega dramatika ni nihče razložil, a dejstvo je, da je pieteta do mrtvih in njihov pokop temelj, vgrajen v samo bistvo Zahodne civilizacije.

Zato je dostojen pokop izvensodno ubitih in v prikrita grobišča zmetanih soljudi nujen in potreben za zaprtje tega tragičnega poglavja slovenske zgodovine. Šele to dejanje bo omogočilo zaprtje starih narodovih ran ter zasejalo seme prihodnjega medsebojnega spoštovanja in sprejemanja.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike