Presojanje zakona o RTV Slovenija: Ustavni sodniki vedo, da nimajo šans

dr. Andrej Fink
Vir foto: https://www.us-rs.si/, Foto: Danijel Novakovič/STA


V Republiki Sloveniji se po 31 letih še vedno prebijamo skozi odločitve, ki v jedru zadevajo našo demokracijo. Tedaj smo demokracijo dosegli formalno, dejansko stanje pa kaže, da do nje v polni formi še nismo dokončno prišli. Zakaj ta razkorak, razmišljamo in modrujemo že ves ta čas. Ker takrat mnoge zadeve iz prejšnjega sistema niso bile dovolj počiščene, če so sploh bile, sedaj prebavljamo težko ostalino, ki je še v našem drobovju, ki se neprestano vrača kot neprijetna zgaga, onemogoča plodno sožitje in načrtovanje prihodnosti. Formalne institucije in organi so navidezno v delovanju, po vsebini pa so včasih daleč od tega. Novi zakon o RTV-ju in njegovi nameni so najboljši vzorec za to.

Z novim zakonom je Golobova vlada hotela prav nasprotno od tega, kar ves čas ponavlja. Pod pretvezo “depolitizacije” hoče, prav nasprotno, politizirati RTV, a z neko politiko, ki jo poznamo že mnogo desetletij. Ta politika, ki prihaja še iz prejšnjega enoumnega sistema, ki je sicer prestala formalni padec Berlinskega zidu, je ostala kot virus v našem fizičnem in psihičnem organizmu tako, da se mnogi niti ne zavedajo, da soživijo z boleznijo. Ta telesno ni nujno smrtonosna, je pa moralno uničujoča. Naša družba se mora vsestransko prečistiti in odpraviti bolezni, ki nas uničujejo.

Seveda se pa vsaka bolezen krčevito brani, ko zazna, da je napadena. Eden izmed mehanizmov te obrambe je, da skuša prepričati organizem, v katerem je na njegov račun živela, da ni nobene potrebe po spremembi, saj je vendar dolgo časa »bilo tako«. Prepričati ga hoče z argumentom, da bo njegova odstranitev boleča, in je delno res tako. Ob odstranitvi in borbi, ki s tem nastaja, nastaja tudi neko slabo počutje, ker se mora organizem, ki se je na bolezen že navadil, navaditi na zdravo življenje. Šele potem se pokažejo znaki zdravja.

Tisti, ki pri nas govorijo o »depolitizaciji« RTV Slovenija, hočejo, da bi se vse povrnilo v prejšnje, večdesetletno stanje, ki menda nikoli ni bilo politično. Vsak, ki bi se hotel oddaljiti od tega stanja oz. preprečiti vrnitev vanj (kakršen koli naj že bo njegov priimek), vnaša v organ »bolečino« sprememb. Te spremembe so pa nujne, če hočemo, da bo državni in narodni organizem zdrav.
Za normalno mislečega človeka, kaj šele pravnika, ki trdno stoji za vladavino prava in človekovimi pravicami, je jasno, da je novi zakon protiustaven in Ustavno sodišče nima šans da bi odločilo drugače.

Nad glavo jim visi blamaža pred Evropskim sodiščem za človekove pravice


V tem napetem času, ko vladna ladja evidentira vso svojo pričakovano neplovnost, je na tapeto prišlo spet Ustavno sodišče, ki mora nujno odločati, a tokrat temeljno o ustavnosti novega zakona o RTV. Pred nekaj tedni ga je le zadržalo in si s preložitvijo pridobilo nekoliko časa in zraka. Sedaj se je treba odločiti, kar se je že tedaj kazalo za težavno, vsaj za večino, ki z zakonom in politiko zakona simpatizira.

Za normalno mislečega človeka, kaj šele pravnika, ki trdno stoji za vladavino prava in človekovimi pravicami, je jasno, da je novi zakon protiustaven in Ustavno sodišče nima šans, da bi odločilo drugače. Če bi se v skrajnem primeru to zgodilo, bi sedanji pritožniki šli na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki bi ga nedvomno razveljavilo. Ne samo zaradi končnega učinka, temveč tudi zaradi očitne blamaže bi se slovensko Ustavno sodišče in elita slovenskih pravnikov pred Evropo izkazala v res čudni luči.

Še pred odločbo pa žarka svetloba obdaja tudi sodnico Nežo Kogovšek Šalamon, ki s svojimi zvezami (Mirovni inštitut, ki je sodeloval pri referendumu o RTV) kaže na vnaprejšnjo pristranskost, zaradi katere bi se morala sama izločiti, v skrajnem primeru pa jo mora izločiti Sodišče. To je higiensko in elementarno pravilo v najmanjšem dvomu. Zato je bil že vložen predlog za njeno izločitev.

Perfidno izvajanje političnega pritiska


So pa zaradi teh »težav« politični aparatčiki in aktivisti segli po drugih, bolj pritlehnih sredstvih. Najprej iniciativa nevladnikov za pohitritev postopka. To ne more imeti nobenih učinkov, očitno je pa s tem dejanjem bil hoten politični pritisk. Sedaj pa nekateri napovedujejo, da bo koalicija v Državnem zboru Ustavnemu sodišču predlagala izločitev sodnika Klemna Jakliča. A do sedaj navedeni razlogi za njegovo izločitev nimajo nobene teže. Pa tudi sicer je težko misliti, da bi se sodnik Jaklič s svojo formacijo in izkušnjami lahko tako spozabil, da bi prejudiciral, ko ve, da nasprotniki nenehno prežijo nad njim, če bo napravil najmanjšo napako.

Toda, kljub morebitni izločitvi tega ali onega sodnika, v taki ali drugačni sestavi, (8, 7 ali 6 sodnikov, kar bi bilo že samo po sebi za naše najvišje sodišče žalostno), Ustavno sodišče ve, da, kot prej rečeno, nima šans. Zakon mora biti skladen z Ustavo RS. Če se tako ne izreče Ustavno sodišče RS, bo pa tako odločilo ESČP.

Ob vsem tem je spet očitno, kar je bilo rečeno zgoraj. Stare sile hočejo še naprej obvladovati RTV Slovenijo in medije. Pri vsem tem gre za resnično pluralnost naše družbe. V njej so pluralna RTV in drugi mediji temeljne važnosti. Enoumno nastrojeni seveda ne prenesejo nobene pluralnosti. Gre torej ne samo za demokracijo, temveč končno za resnico, ki se ji preko različnih glasov najlaže približamo in jo spoznamo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Dr. Milan Zver: Sosledje dogodkov na RTV kaže, da Veri Jourovi in Ustavnemu sodišču ne moremo verjeti
  • 03. 04. 2024
Novo šikaniranje »depolitizirane petnajsterice« na RTV? Sindikat opozarja na nezakonita ravnanja uprave
  • 18. 01. 2024
Incident pred RTV: Rupar poziva Drnovška k odstopu, ta vztraja: "Še ena v vrsti perverznih stvari, ki si jih Rupar lahko zamisli." Kaj Rupar obljublja grafitarju?
  • 20. 02. 2024