Struktura volivcev evropske radikalne desnice: stereotip o revnih in neizobraženih ne drži.

14
Uredništvo

Embed from Getty Images

Preostale stranke v Nemčiji na stranko AfD gledajo kot na hud nebodigatreba. Kot na stranko, ki tradicionalnim jemlje volilne glasove zlasti z manipulacijo revnih in neizobraženih. Stranko, ki svoj uspeh gradi na maščevanju levici za njene neuspehe v preteklosti. Pa tudi za maščevanje vzhoda zahodu za njegovo zanemarjanje v letih po združitvi.

Toda kot kažejo zadnje raziskave, je resnica drugačna in tovrstnim stereotipom ne pritrjuje. Kot edina merodajna razlika se vse bolj izkazuje zgolj negativno stališče do priseljevanja in zlasti njegovih posledic na nemško kulturo.

To je dejstvo, ki ga bodo morale preostale stranke, ki si želijo ustaviti padanje volilne podpore, vse bolj upoštevati.

AfD je zaradi neslavne nemške nacistične preteklosti deležna še posebne skrbi in pozornosti. Nedvomno je veliko njenih članov sodelavcev obveščevalnih služb, ki bdijo nad tem, da ne bi njeno članstvo zašlo v preveč radikalne vode. Poleg tega je močno spremljana tudi s strani raziskovalnih institucij in univerz.

V marsikateri državi ne bi bila deležna takšne pozornosti. Sploh ker lahko v evropskih državah zlahka najdemo stranke z bistveno radikalnejšimi cilji. Toda zaradi podrobnega spremljanja AfD sedaj o strankah takšnega tipa vemo bistveno več.

Rezultati analiz so pravzaprav šokantni. Odgovornost za porast stranke AfD bolj kot njenim volivcem lahko pripišemo vladajočim, ki se niso znali soočiti z določenimi težavami in dejstvi. AfD in podobne stranke pa so le zasedle ta politični vakuum. Zato bodo morale preostale stranke bolj kot drugje vzroke iskati pri sebi.

Zgrešen mit o volivcih AfD: moški, revni, neizobraženi in politično razočarani

Na začetni stopnji stranke AfD je kazalo, da je njen uspeh povezan z volilnimi okrožji v vzhodni Nemčiji, slabo izobraženimi in tudi razočaranimi levičarji. Toda raziskavi, opravljeni v zadnjem obdobju, vse bolj kažeta, da so te predpostavke bolj ali manj le še predsodek.

Heiko Giebler in Sven Regel iz Socialnega centra WZB Berlin v svoji raziskavi delno sicer še potrjujeta povedane teze. Toda obenem jasno izpostavita, da nikakor ne moreta reči, da so desničarski populistični volivci slabi, neizobraženi moški iz vzhodne Nemčije, niti ne gre za maščevanje levičarjem. Te razlike najpogosteje statistično niso značilne. Vzroki za porast AfD so bistveno bolj zapleteni.

Do še bolj nedvoumnih zaključkov je prišla študija, izvedena na univerzi v Marburgu v zahodni Nemčiji. Sociolog Martin Schröder pravi, da široko uveljavljena ideja o slabo izobraženih revnih volivcih sploh ne predstavlja resnice. Po njegovem mnenju imajo ti volivci samo eno skupno točko, strah pred tujci oziroma ksenofobijo.

Izpostavlja še, da večina študij ta problem kar zanemarja, čeprav se izkazuje kot daleč najpomembnejši. Dodaja še, da je med razgovori s stotinami volivcev AfD in desničarskimi simpatizerji ugotovil, “med udeleženci z višjo izobrazbo ne obstajajo bistveno večje ali manjše možnosti kot pri ljudeh z nižjo stopnjo izobrazbe, da bi raje izbrali AfD.” Prav tako se kaže neodvisnost od prihodkov. Prav tako ni razlike med priviligiranimi in prikrajšanimi, tehnološko naprednejšimi ali zaostalejšimi.

Najmočnejši razlog je zgolj odnos do beguncev in tujcev

Glede volivcev AfD tako drži zlasti, da zanjo s kar 80 % nižjo verjetnostjo ne bodo glasovali tisti, ki menijo, da je v Nemčiji zaradi priseljencev bolje. Tisti z obratnim prepričanjem pa bodo zanjo glasovali s kar za 4,6 kratno verjetnostjo. Pri čemer pa študija še dodaja, da so pri tem gospodarski vzroki sekundarnega pomena. Volivci AfD so namreč po študiji daleč najbolj zaskrbljeni s stališča kulturnih posledic.

Kako pa se s tem soočiti je že vprašanje za njegove politične konkurente.

Radikalna desnica bi lahko podvojila sedeže v Evropskem parlamentu

Zadnja javnomnenjska raziskava časnika Bild, opravljena v šestih državah članicah EU, kaže, da bi stranke radikalno desne politične skupine Evropa narodov in svobode lahko osvojil 67 mest v Evropskem parlamentu, oziroma dvakrat več kot jih imajo zdaj.

Nacionalni fronti v Franciji na evropskih volitvah napovedujejo 23 % glasov, Salvinijevi Ligi v Italiji tretjino, poljski Zakon in Pravičnost Jaroslawa Kaczynskega pa kar 42 % glasov.

Raziskava je še pokazala, da naj bi največja skupina v Evropskem parlamentu, Evropska ljudska stranka, izgubila 43 sedežev in končala s 174. Napredno zavezništvo socialistov in demokratov bi jih izgubilo 45 in pristalo na 141. Pridobilo pa naj bi Zavezništvo liberalcev in demokratov (ALDE) in sicer 33 sedežev (101), Zeleni bi jih izgubili 8 in končali s 44.

Raziskavo so izvedli v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Poljski, Španiji in Franciji

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 14

  1. To smo vsi že davno vedeli, odkrili so toplo vodo! Treba je še povedati, da takega odpora do tujcev ne bi bilo, če bi prihajali iz Evrope, ker vsakdo ve, da bi se hitro integrirali, začeli z delom in se postopno asimilirali. Nihče in ne samo “radikalni” desničarji pa noče inkompatibilnih muslimanov iz zahodni kulturi sovražnih okolij, ki se nikoli ne bodo hoteli integrirati ali delati, kaj šele asimilirati. Zahtevali bodo šeriatsko pravo, ki je za zahodno kulturo nesprejemljivo.

  2. Vprašanje je – v čem se razlikuje SKRAJNA Levica in skrajna Desnica.

    Zanimivo je pogledati, koliko ŽRTEV je – od 1. svetovne vojne dalje vključno drugosvetovno in povojni čas – povzročila LEVA in koliko DESNA skrajna vladavina.

    Mislim, da se dosti ne razlikujeta, glede žrtev. Verjetno Levica celo prednjači. Prav zaradi tega, bi morali biti v EU enako kritičnih do obeh, ne pa, da somo kritizirajo Poljsko in Madžarsko. Ti dve državi imata izkušnje z Levico in glede tega jih Zahodna Evropa težko razume, ker te iskušnje nima.

    V Nemčiji ( Hitler, Stalin, Musolini) Rusiji in Italiji, se je iz skrajne Levice – prazaprav razvila skrajna (Nacizem, fašizem in komunizem, ki je imel vse metode fašizma) SKRAJNA vladavina, ki je vladala s terorjem.

    Zato predalčkanje z levo in desno včasih zamegli bistvo.

  3. Revni in neizobraženi so ciljna skupina levičarjev. Posledično imajo komunisti največ podpornikov med revnimi in neizobraženimi.
    Tako da, če naredite plačljive univerze in zasebne fakse bodo imeli komunisti dvotretjinsko večino in bodo spremenili ustavo. Kaj če v ustavo vpišejo ženske kvote med župniki?

  4. Gonilo kapitala na zahodu zanimajo samo surovine, prodajno tržišče in sveži izobeaženi kadri. Ljudi, zlasti Slovane sistematično (asimilacijsko) podcenjujejo in jih zanima strateško le ozemlje, ne pa kaulturno dihanje z obemi pljuči. To je pobožna želja vzhoda in zato jo je pobožno izrazil papež Pavel II. To je stalnica te politike, ne glede kdo ja na oblasti, katera vlada je na vzhodu ali zahodu. Izjeme so izvzete, včasih jih pustijo vplivati, potem pa zategnejo stare vajeti.
    Ne pričakovati več, kot dopušča politična moč. To je tehtnica razmisleka in dejanj. Gonilo kapitala na vzhodu….- nima smisla pisati, ker to pa poznamo in občutimo.

    • Ko bo prišla Kitajska na tisto mesto na katerem sedijo ZDA pa najbrž ne bom opazila nobene razlike. Samo, da bodo Kitajci namesto ZDA priskrbeli džihadiste. Le kaj je bilo demonkratom v ZDA, da so uničlili Libijo, da imamo zdaj Evropo polno čudakov, ki bi po mentaliteti sodili v Saudovo Arabijo in ne k nam?

  5. Volitve so po mojem mnenju bolj psihološki proces, kot si je marsikdo pripravljen priznati. Je pač tako, da večina volivcev, sploh tistih, ki niso zacementirani na eno stranko, volijo po sklopu informacij, ki jih dobivajo lansirane s strani medijev in politikov. In na podlagi tega se potem tudi odločijo. Prisotnih je več faktorjev, od tega kako se komu nekdo kot oseba dopade (simpatičen-nesimpatičen), do tega kako govori in kakšen program ima stranka(plus tisoč malenkostnih stvari, ki vplivajo na posameznikovo zavest in podzavest). Zato se ne gre tudi čuditi, češ zdaj ko je pa nekdo visoko izobražen, pa ne more biti proti priseljevanju. V končni fazi smo vsi ljudje iz mesa in krvi, z enakimi in podobnimi čustvi.

    • Saj ravno tega naj bo strah tvoje priseljence. Lahko se zgodi, da bo opet Ante Pavelića in bodo tvoj priseljenci tekli pred ogromno križarsko vojsko…

  6. Roko na srce, pri nas lahko kar vso levico prištevamo k skrajnim levičarjem.

    Ker se ogenj gasi z vodo, ne bi bilo čudno, če bi se vsa desnica spremenila v skrajno desnico.

    Sicer pa itak ni jasno, kaj je skrajna desnica, ker so doslej vsi skrajni totalitarizmi izšli iz leve politične provenience.

    • Robert Mugabe in diktator v JAR so črni desničarji. Črni ultra nacisti, ki pa jih komunisti pomotoma prištevajo med svoje. Iranski ajatola je ultra desni verski fanatik, ki pa ga komunisti spet pomotoma prištevajo med svoje. Komunistična Kitajska hunta pa je tako ali tako najbolj desna opcija na svetu. Vanjo se namreč ne moreš vpisati, če si črnc ali belec. Svet je postal povsem zmešan in črni rasisti so prijatelji belih komunistov. Po drugi strani pa je Assad prijatelj Alternative za Nemčijo in dva največja genija Putin in Trump redno obiskujeta svoje krščanske maše.
      Ugotovitev: Svet je čisto zmešan in prav vseeno bo, če Indijci zdaj zapodijo Pakistance proti Evropi.

  7. Zanimivo in simptomatično je, da domači in tuji levičarji v svojem boju za “svete” interese “delavskega razreda” prav volivcev tega zgodovinsko mitologiziranega razreda nikakor ne želijo prepoznati med večinskimi volivci Trumpa, le Penove, Salvinija, Orbana in drugih “populistov”.
    Takoj, ko namreč volivci iz njihovega malikovanega “delavskega razreda” z oddanimi volilnimi glasovi prestopijo na stran “desnih populistov”, so s strani levičarjev alibično razglašeni za neuke, neizobražene ter še kako drugače “zaostale” nazadnjake, ki njihovim bleščečim političnim limanicam očitno niso (več) sposobni slediti.
    Nikoli in nikdar pa levičarji v teh zgovornih dejanjih predstavnikov najbolj izkoriščanih in največkrat politično naplahtanih delojemalcev iz vrst malikovanega “delavskega razreda” ne prepoznajo hude kritike lastne politične, programske in predvsem akcijske nesposobnosti, zaradi katere jim potencialni volivci tako pogosto “bežijo” na limanice še bolj populističnih in še bolj iluzionističnih političnih strank.

Komentiraj