Preseči smrt
POSLUŠAJ ČLANEK
Znanost in tehnika danes rešujejo najbolj zapletene probleme. Toda grožnja smrti je ostala. Današnja medicina je sposobna storiti marsikaj. Danes ljudje dosegajo visoko starost. Toda enkrat le umrjejo. Človek pa se oklepa življenja. Misel na smrt ljudi navdaja s strahom.
Tako se je dogajalo načelniku shodnice. Noben zdravnik ni mogel več pomagati njegovi hčeri. Jezus je bil zanj edino upanje, zato se je nanj obrnil. Toda Jezus je prišel prepozno. Hčerka je medtem umrla.
Evangelij pokaže, da je Jezus močnejši od smrti. Bog po Jezusu obuja k življenju tiste, ki so umrli. Bog je Bog živih, ne mrtvih.
Jezus želi povedati prav to resnico. Njegovo vstajenje je neovrgljiv dokaz, da je Bog močnejši od smrti. Tudi njegova obujanja mrtvih so znamenje, ki kaže na vstajenje in večno življenje.
Takrat so se ljudje smejali, ko je Jezus rekel, da deklica le spi. Tudi danes se mnogi posmehujejo, ko slišijo govor o vstajenju od mrtvih. Morda se imajo celo za kristjane, vendar v vstajenje ne verujejo. Smrt je vendar smrt in pomeni nepreklicni konec. Govorjenje v Svetem pismu o vstajenju razumejo le simbolično.
Za vernega ni nobenega razloga, da ne bi imel vstajenja od mrtvih za resnično. Kajti ni resnično le to, kar morem razumeti. Če res verujemo v Boga, ne v takega, ki si ga sami predstavljamo, ampak v tistega, ki se je razodel v Jezusu Kristusu, ki je prišel na ta svet, potem verujemo v gospodarja nad življenjem in smrtjo.
Res je, da smo v borbi proti smrti nemočni. Težko je izgubiti ljubljenega človeka. Še huje je, da bo prišel čas smrti tudi za vsakega od nas. Ob smrti nam kaj dosti ne pomagajo ne cvetlice, ne žalni govori. Ne pomaga še tako lep obred. Tukaj pomaga le vera: "Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje" (Jn 11, 25).
Kdor v Jezusa veruje, temu ni treba potlačiti misel na smrt. Ne rabi površne tolažbe o lepem pogrebu ali lepih govorih. Sicer bolečina ob izgubi dragega človeka ne gre mimo njega, vendar ga ne more streti. Zanj smrt ni zadnja beseda. Z Otonom Župančičem lahko reče: "Ne tam na dnu gomile ni vsega konec, tak poln pričakovanja je sen mrličev".
Kdor res veruje v Boga, sproščeno govori o smrti, a se hkrati veseli sedanjega življenja. Kajti vse lepo in dobro, kar doživlja v tem življenju mu je kazalec na tisto neizmerno srečo, ki mu jo Bog pripravlja v večnosti.
Tako se je dogajalo načelniku shodnice. Noben zdravnik ni mogel več pomagati njegovi hčeri. Jezus je bil zanj edino upanje, zato se je nanj obrnil. Toda Jezus je prišel prepozno. Hčerka je medtem umrla.
Evangelij pokaže, da je Jezus močnejši od smrti. Bog po Jezusu obuja k življenju tiste, ki so umrli. Bog je Bog živih, ne mrtvih.
Jezus želi povedati prav to resnico. Njegovo vstajenje je neovrgljiv dokaz, da je Bog močnejši od smrti. Tudi njegova obujanja mrtvih so znamenje, ki kaže na vstajenje in večno življenje.
Takrat so se ljudje smejali, ko je Jezus rekel, da deklica le spi. Tudi danes se mnogi posmehujejo, ko slišijo govor o vstajenju od mrtvih. Morda se imajo celo za kristjane, vendar v vstajenje ne verujejo.
Takrat so se ljudje smejali, ko je Jezus rekel, da deklica le spi. Tudi danes se mnogi posmehujejo, ko slišijo govor o vstajenju od mrtvih. Morda se imajo celo za kristjane, vendar v vstajenje ne verujejo. Smrt je vendar smrt in pomeni nepreklicni konec. Govorjenje v Svetem pismu o vstajenju razumejo le simbolično.
Za vernega ni nobenega razloga, da ne bi imel vstajenja od mrtvih za resnično. Kajti ni resnično le to, kar morem razumeti. Če res verujemo v Boga, ne v takega, ki si ga sami predstavljamo, ampak v tistega, ki se je razodel v Jezusu Kristusu, ki je prišel na ta svet, potem verujemo v gospodarja nad življenjem in smrtjo.
Res je, da smo v borbi proti smrti nemočni. Težko je izgubiti ljubljenega človeka. Še huje je, da bo prišel čas smrti tudi za vsakega od nas. Ob smrti nam kaj dosti ne pomagajo ne cvetlice, ne žalni govori. Ne pomaga še tako lep obred. Tukaj pomaga le vera: "Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje" (Jn 11, 25).
Kdor v Jezusa veruje, temu ni treba potlačiti misel na smrt. Ne rabi površne tolažbe o lepem pogrebu ali lepih govorih. Sicer bolečina ob izgubi dragega človeka ne gre mimo njega, vendar ga ne more streti. Zanj smrt ni zadnja beseda. Z Otonom Župančičem lahko reče: "Ne tam na dnu gomile ni vsega konec, tak poln pričakovanja je sen mrličev".
Kdor res veruje v Boga, sproščeno govori o smrti, a se hkrati veseli sedanjega življenja. Kajti vse lepo in dobro, kar doživlja v tem življenju mu je kazalec na tisto neizmerno srečo, ki mu jo Bog pripravlja v večnosti.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
MEFISTO
V deželi, kjer se smrt goji kot kult, je nepotrebno govoriti o njenem preseganju.
Še čudno, da se ni nihče oglasil, da je v Barabrinem rovu znova dovolj prostora.
NatalijaL
Mislim, da se večina ljudi mnogo bolj kot smrti boji trpljenja in dolgotrajnega vegetiranja.
Če si veren, imaš upanje in veruješ v večno življenje, če pa si ateist, verjameš, da je s smrtjo vsega konec, tudi bolečin in trpljenja.
Tone
»Moj dih ne bo ostal v človeku za vedno, ker je meso. Njegovih dni bo sto dvajset let.«
Meseno mišljenje je smrt, duhovno mišljenje pa življenje in mir.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.