Prerekanje med Janšo in Sassolijem: kdo v EU bo odločal o novem migrantskem valu?

Peter Jerman
osnovna foto: sds.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko v Kabulu še vedno vladata panika in kaos, se v Evropi širi zaskrbljenost zaradi novega begunskega vala, ki se bo zaradi represije Talibanov v naslednjih tednih in mesecih pričel valiti iz Afganistana proti Evropi.

Na informacije o prihajajočem novem migracijskem valu se je odzvalo že več voditeljev evropskih držav. Med njimi sta izstopala avstrijski kancler Sebastian Kurz in francoski predsednik Emmanuel Macron, ki sta odkrito napovedala nasprotovanje novim ilegalnim migracijam iz Afganistana, o čemer si lahko več preberite tukaj.

Kljub temu je domače medije bolj presenetila izjava slovenskega premiera Janeza Janše, ki je v imenu Evropske unije izjavil, da EU tokrat ne bo odpirala humanitarnih koridorjev kot leta 2015. To je seveda povzročilo nekaj hudih reakcij o tem, ali Janša kot predsednik vlade predsedujoče države Svetu EU o tem lahko govori in odloča. Med drugimi ga je na to opozoril predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in ga povabil, naj začne dialog med evropskimi inštitucijami o prihajajoči begunski krizi. Hkrati je Sassoli tudi odkrito povedal svoje mnenje, da bi Evropa morala biti solidarna s prihajajočimi begunci iz Afganistana. Ne dolgo za tem je Janša Sassolija opomnil, da o migracijskih vprašanjih odločajo države članice in ne bruseljske EU institucije.
Pred nami sta dve vprašanji, 1. ali lahko naš predsednik vlade trenutno lahko govori v imenu EU in 2. kdo v evropskih institucijah pravzaprav odloča o migracijah.

Kdo ima prav?


V tej zmešnjavi tvitov se lahko hitro izgubimo v mešanici občutkov, uradnih stališč in osebnih mnenj in se vprašamo, kdo ima torej prav: Janša ali Sassoli? Pred nami sta dve vprašanji, 1. ali lahko naš predsednik vlade trenutno lahko govori v imenu EU in 2. kdo v evropskih institucijah pravzaprav odloča o migracijah.

Objektivno gledano imata oba voditelja prav. Res je, da dokler se Svet EU ne odloči oziroma ne sprejme stališča o novem migracijskem valu, Janša ne more govoriti v imenu EU niti v imenu Sveta EU. Torej ima Sassoli prav. Po drugi strani pa je tudi res, da se bo o sprejemu Afganistancev odločil Svet EU, torej državne vlade in ne druge evropske inštitucije, kar pomeni da ima tudi Janša prav.

V tej situaciji je torej sporno to, da je Janša poskusil govoriti v imenu EU, še preden se je Svet EU sestal in razpravljal o tem izzivu in sprejel svoje skupno mnenje. Še posebej je lahko problematično, da se Slovenija kot predsedujoča država že takoj postavi na eno od obeh strani, ki sodelujeta v razpravi. Naj spomnimo, da je vloga predsedujočega, da ostane nevtralen in vloži vso svojo energijo v iskanje skupne rešitve, ki bo zadovoljila vse.

Seveda Sassoli ni popolnoma nedolžen, saj njegovo izjavo lahko razumemo kot poskus drugih evropskih inštitucij, še posebej Evropskega parlamenta, da se vmešava v zadeve, ki se tičejo članic EU in Sveta EU.

Kaj lahko pričakujemo od Sveta EU?


Če se spomnimo velike migracijske krize leta 2015, je takrat razprava potekala o nacionalnih migracijskih kvotah držav-članic, ki na koncu niso bile sprejete. Že takrat je določeno število držav kategorično zavrnilo vstop beguncev na njihova ozemlja, kar se je potem spremenilo v spor med zahodno na eni in srednjo oz. vzhodno Evropo na drugi strani. Sedaj so mnenja številnih vlad članic EU do prihoda novih migrantov in do morebitnih "humanitarnih koridorjev" precej zadržana. Kot smo že omenili, sta sedaj Francija in Avstrija veliko bolj kritični kot leta 2015. Tudi druge države severne Evrope so bolj skeptične, zato bo Svet EU, ki ga sestavljajo predsedniki vlad ali predsedniki držav članic, zelo verjetno sprejel ostrejšo politiko proti sprejemu novega migracijskega vala iz Afganistana.

Vprašanje je torej, kako bo Evropa ustavila novi migracijski val iz Afganistana. Vendar, četudi smo zadržani do novega migracijskega vala, se moramo zavedati, da bodo spet najprej na udaru države južne Evrope in Zahodnega Balkana, torej Italija, Grčija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina itd. Takrat bo migracijski val že na našem pragu in njegova ustavitev bo takrat verjetno že nemogoča. Istočasno si bo Evropa težko privoščila sklenitev novega dogovora za zaustavitev migrantov iz Afganistana s Turčijo in njenim kontroverznim predsednikom Erdoganom.

Na obzorju je torej nova migracijska kriza, ki jo bo še posebej težko obvladati v kontekstu prihajajočega novega vala pandemije COVID-19, ki prinaša težka vprašanja, na katera bo Slovenija morala odgovoriti tako kot predsedujoča država Sveta EU in kot država s Schengensko mejo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023