Prerekanje med Janšo in Sassolijem: kdo v EU bo odločal o novem migrantskem valu?

osnovna foto: sds.si

Medtem ko v Kabulu še vedno vladata panika in kaos, se v Evropi širi zaskrbljenost zaradi novega begunskega vala, ki se bo zaradi represije Talibanov v naslednjih tednih in mesecih pričel valiti iz Afganistana proti Evropi.

Na informacije o prihajajočem novem migracijskem valu se je odzvalo že več voditeljev evropskih držav. Med njimi sta izstopala avstrijski kancler Sebastian Kurz in francoski predsednik Emmanuel Macron, ki sta odkrito napovedala nasprotovanje novim ilegalnim migracijam iz Afganistana, o čemer si lahko več preberite tukaj.

Kljub temu je domače medije bolj presenetila izjava slovenskega premiera Janeza Janše, ki je v imenu Evropske unije izjavil, da EU tokrat ne bo odpirala humanitarnih koridorjev kot leta 2015. To je seveda povzročilo nekaj hudih reakcij o tem, ali Janša kot predsednik vlade predsedujoče države Svetu EU o tem lahko govori in odloča. Med drugimi ga je na to opozoril predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in ga povabil, naj začne dialog med evropskimi inštitucijami o prihajajoči begunski krizi. Hkrati je Sassoli tudi odkrito povedal svoje mnenje, da bi Evropa morala biti solidarna s prihajajočimi begunci iz Afganistana. Ne dolgo za tem je Janša Sassolija opomnil, da o migracijskih vprašanjih odločajo države članice in ne bruseljske EU institucije.

Pred nami sta dve vprašanji, 1. ali lahko naš predsednik vlade trenutno lahko govori v imenu EU in 2. kdo v evropskih institucijah pravzaprav odloča o migracijah.

Kdo ima prav?

V tej zmešnjavi tvitov se lahko hitro izgubimo v mešanici občutkov, uradnih stališč in osebnih mnenj in se vprašamo, kdo ima torej prav: Janša ali Sassoli? Pred nami sta dve vprašanji, 1. ali lahko naš predsednik vlade trenutno lahko govori v imenu EU in 2. kdo v evropskih institucijah pravzaprav odloča o migracijah.

Objektivno gledano imata oba voditelja prav. Res je, da dokler se Svet EU ne odloči oziroma ne sprejme stališča o novem migracijskem valu, Janša ne more govoriti v imenu EU niti v imenu Sveta EU. Torej ima Sassoli prav. Po drugi strani pa je tudi res, da se bo o sprejemu Afganistancev odločil Svet EU, torej državne vlade in ne druge evropske inštitucije, kar pomeni da ima tudi Janša prav.

V tej situaciji je torej sporno to, da je Janša poskusil govoriti v imenu EU, še preden se je Svet EU sestal in razpravljal o tem izzivu in sprejel svoje skupno mnenje. Še posebej je lahko problematično, da se Slovenija kot predsedujoča država že takoj postavi na eno od obeh strani, ki sodelujeta v razpravi. Naj spomnimo, da je vloga predsedujočega, da ostane nevtralen in vloži vso svojo energijo v iskanje skupne rešitve, ki bo zadovoljila vse.

Seveda Sassoli ni popolnoma nedolžen, saj njegovo izjavo lahko razumemo kot poskus drugih evropskih inštitucij, še posebej Evropskega parlamenta, da se vmešava v zadeve, ki se tičejo članic EU in Sveta EU.

Kaj lahko pričakujemo od Sveta EU?

Če se spomnimo velike migracijske krize leta 2015, je takrat razprava potekala o nacionalnih migracijskih kvotah držav-članic, ki na koncu niso bile sprejete. Že takrat je določeno število držav kategorično zavrnilo vstop beguncev na njihova ozemlja, kar se je potem spremenilo v spor med zahodno na eni in srednjo oz. vzhodno Evropo na drugi strani. Sedaj so mnenja številnih vlad članic EU do prihoda novih migrantov in do morebitnih “humanitarnih koridorjev” precej zadržana. Kot smo že omenili, sta sedaj Francija in Avstrija veliko bolj kritični kot leta 2015. Tudi druge države severne Evrope so bolj skeptične, zato bo Svet EU, ki ga sestavljajo predsedniki vlad ali predsedniki držav članic, zelo verjetno sprejel ostrejšo politiko proti sprejemu novega migracijskega vala iz Afganistana.

Vprašanje je torej, kako bo Evropa ustavila novi migracijski val iz Afganistana. Vendar, četudi smo zadržani do novega migracijskega vala, se moramo zavedati, da bodo spet najprej na udaru države južne Evrope in Zahodnega Balkana, torej Italija, Grčija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina itd. Takrat bo migracijski val že na našem pragu in njegova ustavitev bo takrat verjetno že nemogoča. Istočasno si bo Evropa težko privoščila sklenitev novega dogovora za zaustavitev migrantov iz Afganistana s Turčijo in njenim kontroverznim predsednikom Erdoganom.

Na obzorju je torej nova migracijska kriza, ki jo bo še posebej težko obvladati v kontekstu prihajajočega novega vala pandemije COVID-19, ki prinaša težka vprašanja, na katera bo Slovenija morala odgovoriti tako kot predsedujoča država Sveta EU in kot država s Schengensko mejo.

22 komentarjev

    • Italijanski predsednik Mattarella, katolik in človek, ki mu normalno delajo možgani, je pred dnevom lepo javno razložil, da se ne moremo igrati katolike, podpirati intervencijo v Afganistanu in ne sprejeti beguncev, ki smo jih mi povzročili. Lepa lekcija našim farizejem in vam, farizejem demokracije (z malo začetnico za zanič ljudi)

      • Mi nismo povzročili ničesar. t.i. “begunci” so ekonomski migranti saj za status azila velja prva varna država. Vse države v soseščini so varne: Tadžikistan, Uzbekistan, Pakistan, Indija in konec koncev tudi Iran. Če že kaj, potem lahko EU (skupaj z ZDA) pomaga tem državam. Od kod logika, da sedaj EU prevzema “breme” nase in uvaža kulturno povsem neprilagojen folk, ki ga bo večno gostila?

  1. Evropa bi morala začeti striktno upoštevati mednarodno konvencijo o beguncih. Ti imajo pravico, če morajo bežati pred nasiljem, da se zatečejo v prvo varno državo. Nesprejemljivo je na primer, da je naše višje sodišče razsodilo, da ima Kamerunčan, ki je menda preganjan v lastni državi, pravico, da vloži prošnjo za azil v Sloveniji. Slovenija ni prva varna država gledano iz Kameruna. odločitev sodišča je sramotna, ker ne temelji na pravu niti ne na spoštovanju državljanov Slovenije, temveč temelji na globalističnih ideloških premisah. To je samomorilska politika, za katero je moč reči samo, da je izdajalska.

    • Nova normalnost
      Imate prav.
      Nekatera sodišča in Bruselj – zavzemajo SAMOMORILSKA stališča.
      Kdo bo v bodoče pomagal Evropi, ko se bo ta začela RUŠITI?
      Od vedno je imela vsaka država pravico do samoobrambe, pred tujci.

      Bruselj lahko samo razpravlja, kako bodo Združeni narodi, katerih del je tudi Evropa – SKUPAJ SKRBELI za HUMANITARNO pomoč ljudem, iz vojnih območij.
      Kako se ravna z BEGUNCI in kdo je lahko begunec. pa že IMAMO ZAKONE, ki mislim, da veljajo že 100 let.

      Koliko beguncev je sprejela Rusija, Kitajska, Indija, Egipt, Amerika, Avstralija…?

      Koliko ljudi ima Azija?
      Koliko ljudi ima Afrika?
      Koliko ljudi ima Amerika?
      Koliko ljudi ima Evropa?
      Ali lahko morje prelijemo v BLEJSKO jezero?
      Tako nekako razmišljam, če lahko Evropa neomejeno sprejema vse prebežnike iz Afrike in Azije?

  2. Sem prebral kmomentar: Kaj bi nas skrbelo! Ko jih bo zadosti in bodo zmagali na volitvah ali s terorjem, bodo levake poslali klečat v kot, če ne bodo dobri in spoštljivi učenci po njih pravu.
    Ne bodo hodili več kolesarit, pol nagi/nage aktivistke okoli! LGBTQ itd… Pdklenkalo vam bo.
    Te vere se ne da kupiti.

  3. Tudi v tem primeru podpiram izjavo PV J.J v zvezi
    z ponovnim odpiranjem migrantskega koridorja iz
    Afganistana, ker EU je že leta 2015 padla na izpitu in povzročila mnogim, predvsem pa vzhodnoevropskim državam precej težav in kavsa. Slovenija bi še bila posebno na udaru z navalom pribežnikov, saj bodo po napovedi Avstrijskega kanclerja svoje meje zaprle, množica
    beguncev pa bo ostala pri nas in problemi bodo tu. Se pa strinjam, da je potrebno tem ljudem izkazovati solidarnost in pomoč še posebno tistim, ki so sodelovali z zavezniškimi silami, to pa naša država že tako počne. Ostalim pa je potrebno pomagat, zagotavljat varnost in humanitarno pomoč v državi izvora problemov.
    Celotnega prebivalstva Afganistana ne bo mogoče rešiti, ker zadeve so tukaj že zavožene,
    vsled vsega pa država šteje krepko čez 30 miljonov preb., od tega pa jih je po neki oceni preko 50% na strani talibanov, torej pozdravljeni demokracija. EU je pri reševanju tovrstnih problemov izjemno neoperativna, počasna in neodločna in prav je, da jih na to opozarja predsedujoči EU, neglede na njegovo kopetentnost. Zavedati se moramo, da bi z ponovnim odprtjem neomejenega in nenadzorovanega begunskega koridorja ogrozili že tako načeto varnost avtohtonega preb. Evrope.
    J. J. je previden in odgovoren politik, ki mu je mar za našo domovino in vse nas, levičarji, ne bojte se
    predsednika vlade, ampak islamizacije Evrope.

  4. Afganistanci je potrebno sprejeti!zakaj pa smo Hrvate,ki so dosti slabši sprejemali 91.leta?pa jih je v slo. ostalo več 10.000!teh 100 Afganistanci pa ne bi sprejeli!kaj boste ovčke naredile ko bo,tak kot mu je plan jansist svinjski naredil drzavljansko vojno.kam boste tihcali te zabite glave,njemu v rit!

  5. Vse se začenja v OZN.
    OZN je svetovna organizacija, ki bi naj skrbela za red in mir na Zemlji. Združuje praktično vse države na svetu. Pogoj za vstop v OZN je sprejem deklaracij, ki jih OZN sprejema z namenom, da ustvarja red in človekove pravice po svetu.
    Pravzaprav je potrebno napisati:” bi naj”.
    Seveda OZN tega ne počne, nikoli ni počela in tudi ne bo. Tukaj se začne razhajanje. Nekoč je to razhajanje bilo med vzhodom in zahodom, ali med SSSR in ZDA. Danes je zadeva nekoliko drugačna in so razhajanja še večja. Če je bipolarnost delila svet na kominističnega in kapitalističnega, se sedaj deli še po drugih ločnicah.
    Kljub vsemu pa obstaja temeljna listina OZN, Deklaracija o človekovih pravicah, ki je od sprejama pa do danes dobila še vrsto dopolnitev, vse skupaj pa predstavljajo pogoj za članstvo.
    Kljub temu pa se države požvižgajo na Deklaracijo, ki ostaja le mrtva črka na papirju.
    Deklaracije ne kršijo male države. V glavnem jo kršijo velesile, pred vsem tiste, ki imajo pravico veta.
    Te pred vsem uveljavljajo svoje zahteve in svoje največje ugodnosti in pravice.
    Afganistan pod vodstvom talibanov ne izpolnjuje osnovnih pogojev za čalnstvo v OZN.
    Kmalu se bo postavilo to vprašanje in rezultat je že sedaj jasen. Če bodo ZDA in njene podpornice, vključno s Slovenijo, predlagale izključitev Afganistana iz OZN, bosta Kitajska in Rusija zanesljivo predlog blokirali z vetom. Njima se bodo pridružile še nekatere islamske države in tako bo znamenita Deklaracija poteptana.
    Potem se je potrebno vprašati, komu je namenjena Deklaracija, komu služi OZN?
    OZN je popolnoma neučinkovita organizacija, ki ne zagotavlja praktično nič.
    Služi pa kot pravan, za katerim se lahko izigravajo vsa pravila, ki naj zagotavljajo mir in človekove pravice v svetu.
    To zmešnjavo občutimo tudi v Sloveniji.
    Človekove pravice so tako postale zelo raztegljiv pojem, ki veljajo samo za tistega, ki je močnejši.
    Z zagotovostjo je mogoče napovedati nadaljni razvoj v Afganistnu.
    Prva bo talibane priznala Kitajska, za njo po vsej verjetnosti Rusija. Posebno Kitajska bo talibane izkoristila za politični boj proti ZDA. Spregledala bo kršenje človekovih pravic in podprla režim, ki zatira ženske, ki zatira manjšine, ki zatira versko svobodo, ki zatira rase itd. Kitajcev to ne bo motilo, če ravno se hvalijo, da so komunsitča država, ki posveča posebno skrb delavcu, malemu človeku, skratka je levičarska in vzor vsem levičarjem po svetu,
    tudi našim domačim.
    Če bi bile OZN praviča organitzacija, bi morala sprejeti deklaracijo, da naj rešujejo zatirane Afganistace tiste države, ki bodo priznale talibanski režim. Torej naj prevzame odgovornost zanje Kitajska. To se ne bo zgodilo in bodo nasprotniki talibanskega režima postali predmet narazličnejših manipulacij in jih bodo potiskali tistim, ki slepo verjamejo Deklaraciji človekovih pravic. Ta Deklaracija z vsemi dopolnili pa ni nič drugega, kot sredtsvo za pritlehno politikantstvo.
    Slovenska levica na ta način dobiva še dodatno orožje za rušenje vlade.
    In to orožje bodo dobili elo tipi, kakršen je Andi.

  6. Moje mnenje je, da je čisto ok, da je JJ javno povedal mnenje kot trenutni predsedujoči. Ima pa vsekakor prav, da bodo o tem odločale države članice in ne svet kot organ. Svet bo odločal na osnovi odločitev članic. Zavedati se je potrebno, da javno odprtje meja za nek narod pomeni neformalno odprtje za vsakogar. Ne moreš narediti izjemo samo za enega.

  7. “Kvote”, s katerimi brezuspešno nekateri kratkovidni evro-funkcionarji in evro-krati že nekaj dolgih mesecev “trkajo na zaprta vrata” odgovornejših in odpornejših evropskih državnikov in politikov, so v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami državljanov EU kot tudi v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami beguncev.
    V obeh primerih gre za nedopustno vsiljevanje ukrepov “od zunaj”, s strani odtujenih evropskih političnih ustanov in funkcionarjev, ali s strani nekaterih “poklicnih” človekoljubov med nacionalnimi politiki ter aktivisti nevladnih organizacij za izvajanje političnega pritiska.

    Vemo, da si nezakoniti migranti in vojni begunci v veliki večini želijo in prizadevajo doseči začasno zatočišče in bivališče ter začasne socialne dobrine v najbolj razvitih evropskih državah (Nemčija, Švedska, Francija, VB …), zaradi česar praviloma v najkrajšem času nenapovedano in skrivaj izginejo iz drugih evropskih držav, četudi so tam formalno in le fiktivno sprožili zahtevne upravno-administrativne postopke za politično zatočišče in so tam medtem izkoriščali tudi vse socialne in druge bonitete začasnih prosilcev za azil.

    Zgodbo z vojnimi begunci bo torej treba vrniti na tisto točko mednarodne politike in mednarodnega prava, po kateri so vojni begunci dolžni zaprositi in sprejeti začasno zatočišče “v prvi varni državi” ter po kateri nikakor nimajo možnosti samovoljno zahtevati in pričakovati gostoljubja ter posebnega varstva v domnevno najbolj konkurenčni državi, potencialni gostiteljici s trenutno najbolj zanesljivo in najbolj razkošno ponudbo varnosti, socialne zaščite, socialnih pravic in svoboščin.

    Za vso materialno in finančno, organizacijsko in kadrovsko pomoč tem “prvim varnim državam” v soseščini aktualnih vojnih in revolucionarnih žarišč pa bi morale čim bolj učinkovito poskrbeti pristojne in poklicane mednarodne humanitarne (tudi nevladne) organizacije v okvirih skupnih humanitarnih projektov OZN in EU.
    Vsako morebitno nadaljnje spreminjanje kraja oz. države začasnega zatočišča pa bi moralo potekati absolutno individualno (od primera do primera) ter v skladu z veljavno zakonodajo in operativno migracijsko politiko tistih držav, ki so s strani prosilcev za zatočišče ustrezno nagovorjene ter ki so pripravljene dejavno sprejemati in po svojih močeh postopoma integrirati nove prosilce za politično zatočišče v svoji državi.

Komentiraj