Preprečevanje slovenizacije na Koroškem. Valentin Inzko: Svobodnjaki pred volitvami delajo "zgago" in želijo opozoriti nase

POSLUŠAJ ČLANEK

Na Avstrijskem Koroškem bodo marca 2023 potekale deželnozborske volitve. Dober mesec pred njimi pa si je posebno provokacijo privoščil podmladek avstrijske Svobodnjaške stranke na Koroškem, ki je pozval k ustavitvi »slovenizacije«.


Do te provokacije so bili kritični v slovenskih manjšinskih organizacijah v Avstriji, pa tudi v domači politiki. Pogovarjali smo se z Valentinom Inzkom, predsednikom Sveta koroških Slovencev, kakšno je dejansko stanje na avstrijskem Koroškem, pa tudi koliko Slovencev na Koroškem sploh še živi.



Ministrstvo za zunanje zadeve bo k pogovoru povabilo avstrijsko veleposlanico


Podmladek koroške veje Svobodnjakov (FPÖ) je na svojem plakatu, s katerim je hotel privabiti volivce, zapisal, naj z glasovanjem z oblasti odženejo na Koroškem vladajočo socialdemokratsko stranko (SPÖ) in s tem preprečijo slovenizacijo Koroške. Gre za podmladek iste stranke, kateri je na Koroškem vladal Jörg Haider, ki je za časa svoje vladavine preprečeval dvojezičnost.


Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug je v svoji izjavi za javnost zapisal, da z obžalovanjem ugotavljajo, da se tudi v tokratnem volilnem boju FPÖ "poslužuje slovenščine, na račun katere stranka skuša hujskati proti našemu jeziku in naši kulturi, ki je vselej bila del koroške identitete"."Takšne napade na slovenski jezik in slovensko kulturo odločno obsojamo in jim bomo vselej aktivno nasprotovali," je še sporočil Jug. Po njegovih besedah je tako žalostno, da po "toliko desetletjih skupnega življenja na Koroškem nekateri še vedno niso dojeli, da je slovenščina obogatitev za deželo in njihovo prebivalstvo".


Odzvali so se tudi nekateri slovenski politiki, npr. evropska poslanka Romana Tomc, ki je zapisala, da "obsoja nedopusten in zavržen napad avstrijskih Svobodnjakov na slovensko kulturo in slovenski jezik" ter da "tako sovraštvo nima prostora v EU". Odzvali so se v SDS in Mladi Sloveniji, kjer so dejanje svobodnjakov močno obsodili, predvsem da "se podmladku svobodnjakov takšna objava zdi ustrezna za nabiranje političnih točk". V SDS so tudi kritizirali medel odziv zunanje ministrice Tanje Fajon.


Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je sicer "ostro obsodilo" objavo podmladka in jo označilo za "nedopusten izraz nestrpnosti do slovenske manjšine". Slovenija je tudi pozvala Avstrijo k takojšnjemu in ustreznemu odzivu na ta incident ter k polni uresničitvi 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki omogoča slovenski manjšini uresničevanje enakih pravic kot jih imajo ostali avstrijski državljani. Zaradi incidenta je minister Matej Arčon na pogovor povabil tudi avstrijsko veleposlanico v Sloveniji Elisabeth Ellison-Kramer.


Pripadniki slovenske manjšine v Avstriji sicer pozdravljajo ažuren in oster odziv Slovenije, a jih skrbi, da bo besedni spopad zasenčil vsebino konkretnega in že dolgo nerešenega problema, ki je sprožil politični obračun med dvema strankama v Avstriji, katerega postranska žrtev je manjšina.

https://twitter.com/MladaSlovenija/status/1623983095866175490

Število koroških Slovencev je težko oceniti


Podatkov, koliko ljudi se na Koroškem še opredeljuje za Slovence, trenutno nimamo, saj Avstrija v svojem cenzusu več ne sprašuje podatka o narodni pripadnosti. Se pa definitivno ta številka z leti zmanjšuje. V začetku 20. stoletja se je za Slovence na Koroškem opredelilo 75.136 ljudi, medtem ko je ta številka leta 2001 (ko je cenzus nazadnje omogočal opredelitve) znašala zgolj še 13.109. Opredeljeni Slovenci absolutno večino predstavljajo le še v občini Zell oziroma Sele, ki meji na Slovenijo, kjer po cenzusu iz leta 2001 predstavljajo 89 odstotkov prebivalstva. Nad 30 odstotkov slovenskega prebivalstva dosegajo še občine Pliberk (31 %), Bistrica pri Pliberku (33 %), Železna Kapla (39 %) in Globasnica (42 %).


V Svetu koroških Slovencev so plakat podmladka tudi kritizirali, opozorili pa so na določene paralele s kampanjami tako Domovinske službe oziroma Heimatdiensta, ki je uporabljal parolo »Ni Slovenca na Koroškem«, kot Jörga Haiderja iz leta 2006, ki je dejal, da je »Koroška enojezična«. Za mnenje smo povprašali predsednika Sveta koroških Slovencev, diplomata Valentina Inzka, sicer tudi visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino med leti 2009 in 2021.


Ta je povedal, da je namen Svobodnjakov v tem, da pred volitvami naredijo »zgago« in da s tem opozorijo nase. Bazen glasov, ki ga skušajo pridobiti na Koroškem, obstaja, kot smo lahko videli na predsedniških volitvah, kjer samo na Koroškem od vseh 9 avstrijskih dežel aktualni predsednik Alexander van der Bellen ni dobil več kot 50 odstotkov glasov. V nekaterih občinah je celo zmagal njegov nasprotnik, kandidat svobodnjaške stranke Walter Rosenkranz.


Gre za dolgoletno logiko, katere sta se posluževala že Heimatdienst in nekdanji deželni glavar Jörg Haider. Kot je povedal Inzko, je odvetnik Rudi Vouk državnemu tožilstvu že prijavil situacijo v obširni dokumentaciji, tudi sklicujoč se na 7. člen avstrijske državne pogodbe.


https://twitter.com/Mladiforum/status/1623699923941171201

Glede števila Slovencev je Inzko povedal, da obstajajo 3 možnosti štetja. Oddajo na RTV, Dober dan, Koroška, ki cilja na slovensko manjšino v Avstriji, gleda okrog 40.000 ljudi. Naslednja skupina so verniki, kjer okrog 20.000 še moli in poje vsaj deloma v slovenščini. Število kulturno zavednih Slovencev pa je verjetno, tudi po nekaterih javnomnenjskih raziskavah, že padlo pod 10.000.


Podatki glede obiskovanja šol so bolj zaskrbljujoči. Vsako leto se v slovensko šolo vpiše nekaj tisoč otrok, vse skupaj v vseh ustanovah je številka okrog 4500. V prvem razredu osnovne šole je nekaj manj kot 200 otrok, ki med sabo govorijo slovensko, ta številka pa je nekoliko večja, če upoštevamo še uporabo jezika v družini. Vprašanje pa je tudi glede predšolske vzgoje, ali spada v obvezno šolstvo. Koroški Slovenci menijo, da ja, saj po avstrijski zakonodaji vsaj v zadnjem letu morajo hoditi v vrtec. V organizacijah tako želijo, da bi bilo možno učiti se slovenščine tudi v vrtcih.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike