Premišljena medijska taktika ob referendumu: ignorirajo in podtalno propagirajo ZA
POSLUŠAJ ČLANEK
Na prvi pogled se zdi, da medijev aktualna referendumska tematika ne zanima pretirano. In da se bo kampanji posvetila samo nacionalna RTVS, ki jo k temu sili zakonodaja.
V resnici pa gre za domišljeno strategijo, ki je verjetno tudi politično usklajena. Politika, ki je vsilila sporno novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, si namreč nadvse želi, da bi referendum ne uspel zaradi prenizke udeležbe. Zato svoje volilce (ne)prikrito nagovarja, naj na zadnjo adventno nedeljo ostanejo doma.
Kaj si želi levičarska politika? Na odprtem odru so debate, ki bi podžigale strasti, nezaželene. Najbolje bi bilo namreč, da bi ljudje ne referendum kar pozabili, zato se je treba izogibati soočenjem. Pa čeprav je to tako vroča tema, ki bi dvignila gledanost in naklade, so provladni mediji - v svojo škodo -pristali na to taktiko.
Po drugi strani pa so ti isti za referendum nezainteresirani mediji polni podtalnega oglaševanja za zagovornike zakona. Seveda se to objavlja v rubrikah in programih izven okvira predreferendumske kampanje, kar bi morala volilna komisija že davno preprečiti.
Filmi s progejevsko tematiko, sladkobne zgodbice iz gejevskih skupnosti, zgodbe o nasilju v navadnih družinah, intervjuji z lezbijkami …
Samo predstavljamo si lahko kakšen škandal bi nastal, če bi nekaj dni pred naslednjimi volitvami nacionalni radio v rednem programu gostil Urško Janša, ki bi govorila o vzgoji in politike ne bi sploh omenila. Volilna komisija bi protestirala, uredništvo pa bi zasula pisma ogorčenih državljanov, odziva politikov pa da niti ne omenjamo.
Novinarji in uredniki s prikritim oglaševanjem stališč zagovornikov novega zakona niso le prekoračili etičnega kodeksa, ampak so se prelevili v politične aktiviste, ki velikokrat zagovarjajo ostrejša stališča od samih politikov.
Novinarji so postali bolj politiki od samih politikov. Tako radikalnega izražanja političnih stališč slovenski novinarji niso imeli niti v zadnjih letih komunizma. Največji slovenski mediji so danes bolj podobni tistim jugoslovanskim iz leta 1948 kot pa današnjim avstrijskim ali hrvaškim.
Najhuje je, da tega nihče ne opazi. Oziroma, da tega nihče noče opaziti. To je sramota za vse glavne nosilce demokracije v državi, na čelu s predsednikom republike. Tudi nas je lahko sram, da živimo v taki državi.
V resnici pa gre za domišljeno strategijo, ki je verjetno tudi politično usklajena. Politika, ki je vsilila sporno novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, si namreč nadvse želi, da bi referendum ne uspel zaradi prenizke udeležbe. Zato svoje volilce (ne)prikrito nagovarja, naj na zadnjo adventno nedeljo ostanejo doma.
Tišina povečuje pasivnost
Kaj si želi levičarska politika? Na odprtem odru so debate, ki bi podžigale strasti, nezaželene. Najbolje bi bilo namreč, da bi ljudje ne referendum kar pozabili, zato se je treba izogibati soočenjem. Pa čeprav je to tako vroča tema, ki bi dvignila gledanost in naklade, so provladni mediji - v svojo škodo -pristali na to taktiko.
Po drugi strani pa so ti isti za referendum nezainteresirani mediji polni podtalnega oglaševanja za zagovornike zakona.
Podtalna propaganda
Po drugi strani pa so ti isti za referendum nezainteresirani mediji polni podtalnega oglaševanja za zagovornike zakona. Seveda se to objavlja v rubrikah in programih izven okvira predreferendumske kampanje, kar bi morala volilna komisija že davno preprečiti.
Filmi s progejevsko tematiko, sladkobne zgodbice iz gejevskih skupnosti, zgodbe o nasilju v navadnih družinah, intervjuji z lezbijkami …
Samo predstavljamo si lahko kakšen škandal bi nastal, če bi nekaj dni pred naslednjimi volitvami nacionalni radio v rednem programu gostil Urško Janša, ki bi govorila o vzgoji in politike ne bi sploh omenila. Volilna komisija bi protestirala, uredništvo pa bi zasula pisma ogorčenih državljanov, odziva politikov pa da niti ne omenjamo.
Novinarji in uredniki s prikritim oglaševanjem stališč zagovornikov novega zakona niso le prekoračili etičnega kodeksa, ampak so se prelevili v politične aktiviste, ki velikokrat zagovarjajo ostrejša stališča od samih politikov.
Novinarji in uredniki s prikritim oglaševanjem stališč zagovornikov novega zakona niso le prekoračili etičnega kodeksa, ampak so se prelevili v politične aktiviste.
Novinarji so postali bolj politiki od samih politikov. Tako radikalnega izražanja političnih stališč slovenski novinarji niso imeli niti v zadnjih letih komunizma. Največji slovenski mediji so danes bolj podobni tistim jugoslovanskim iz leta 1948 kot pa današnjim avstrijskim ali hrvaškim.
Sramota
Najhuje je, da tega nihče ne opazi. Oziroma, da tega nihče noče opaziti. To je sramota za vse glavne nosilce demokracije v državi, na čelu s predsednikom republike. Tudi nas je lahko sram, da živimo v taki državi.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.