Zajem slike: državna proslava ob kulturnem prazniku, arhiv MMC RTV SLO

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Tako je vlogo in pomen kulture predvsem v težjih časih narodove zgodovine v poslanici ob slovenskem kulturnem prazniku označil predsednik vlade Janez Janša. In ker je “ključen del narodovega duhovnega obstoja in kot taka vir moči narodu za soočenje s težkimi preizkušnjami,” bi premier od dela kulturnikov v teh časih pričakoval “drugačno, bolj državotvorno držo”.

Državotvorno držo pa je, na visokem umetniškem nivoju in brez notranjepolitičnih agitacij, izkazala sinočnja državna proslava, predvajana na nacionalni radioteleviziji, ki jo je režiral David Sipoš. Ob pohvalah z nazorsko pomladne strani hkrati tudi ni resnih kritik z levega ideološkega pola.

Kot je poudaril Janez Janša, se vlada zaveda, da je ob zaprtju javnega življenja veliko breme tega ukrepa utrpela tudi kultura. Zato so v protikoronskih paketih do sedaj kulturnim ustvarjalcem, ustanovam in zavodom s področja kulture namenili 36,4 milijona evrov pomoči. Obenem pa so za leto 2021 proračun Ministrstva za kulturo povečali za 48,5 milijonov EUR.

Premier je v nadaljevanju izpostavil pomen kulture za slovenskega človeka v težkih obdobjih zgodovine, ko ga je opogumljala v prelomnih odločitvah “To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije. Da bi bili v soočenju z njo uspešni, moramo namreč združiti vse svoje moči in najboljše, kar kot narod premoremo,” je zapisal Janša.

Zato je po njegovo “toliko težje razumeti odziv dela slovenskih ustvarjalcev s področja kulture, ki so razmere zaradi epidemije izkoristili za poglabljanje razdeljenosti javnosti, za krepitev dvomov v ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, za sejanje strahu in sovraštva.”

Kot pravi premier, so razmere preveč resne, da bi se nanje odzivali skozi ulični aktivizem, grožnje in mazaške akcije. “Od kulture, ki je ključen del narodovega duhovnega obstoja in kot taka vir moči narodu za soočenje s težkimi preizkušnjami, bi v teh časih pričakovali drugačno, bolj državotvorno držo.”

Po oceni predsednika vlade se je izkazalo, da nas je epidemija v marsičem doletela nepripravljene in razgalila številne slabosti v družbi. “Še izraziteje se je pokazalo, kako nepripravljeni smo sprejemati drugačnost, prisluhniti drug drugemu, se medsebojno spoštovati, ohranjati kulturo dialoga in medsebojno komunikacijo,” ugotavlja.

Prav tako je epidemija pokazala, kako hitro smo pripravljeni pozabiti na najšibkejše, kako težko se odpovemo svojemu udobju in ustaljenemu načinu življenja. “Epidemija je tudi na področju kulture odprla nekatera pomembna vprašanja. Morda je zdaj pravi čas, da kultura nastavi ogledalo tudi sebi,” dodaja predsednik vlade.

Predsednik vlade Janša: “Današnji kulturni praznik bo zaradi epidemije gotovo potekal v drugačnem vzdušju, kot bi sicer. Kljub temu želim, da nič manj doživeto in srčno. Veseli me, da so številni ustvarjalci našli nove, digitalne načine ustvarjanja in poiskali nove, inovativne rešitve svojega umetniškega izražanja. Ko se ustvarjalnost širi med ljudmi ne glede na fizične ovire in druge omejitve, se znova potrjuje večna resnica, da resnična umetnost ni nikoli ujeta v času in prostoru. Je svobodna in zato brezčasna.”

V nadaljevanju svoje poslanice premier Janša spominja, da bo Slovenija v drugi polovici letošnjega leta drugič predsedovala Svetu Evropske unije. To bo po njegovih besedah priložnost za slovensko kulturo in njeno prepoznavnost. “Verjamem, da bo s svojo ustvarjalno energijo in svežino potrdila vpetost Slovenije v evropski kulturni prostor. Predsedovanje bo tudi priložnost za oživitev skupnega kulturnega prostora s Slovenci, ki živijo zunaj meja naše domovine.”

“Kljub temu, da so za nami težki časi, nikoli ne izgubimo upanja,” proti koncu svoje čestitke sodržavljane opogumlja Janša. Kajti, kot pravi, vse mine in tudi ta težka preizkušnja bo minila. Zato naj nas vedno spremljajo in opogumljajo besede spodbude in upanja velikega pesnika Franceta Prešerna iz Sonetnega venca: “Vreména bodo Kranjcem se zjasnile, jim milše zvezde kakor zdaj sijale, jim pesmi bolj sloveče se glasile”. 

Pozitivni odzivi na državno proslavo

Tradicionalna proslava ob kulturnem prazniku je bila prvič v zgodovini posneta vnaprej. Režiral jo je David Sipoš s sodelavci Studia Siposh, posneta pa je bila v v prostorih Narodne galerije. Ob glasbenih, filmskih in baletnih točkah, v katerih so sodelovali nekdanji Prešernovi lavreati, je predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič podelil letošnjih šest nagrad Prešernovega sklada in veliki Prešernovi nagradi – slednji sta pripadli pisatelju Feriju Lainščku in arhitektu Marku Mušiču.

“Umetnost je v svetu sicer brez moči, ima pa to moč, da je nič ne more nadomestiti, čeprav so poskusi v tej smeri nenehni. In prav za umetnost danes gre, za tisto diamantno konico kulture, ki odriva na globoko, ki dviga um in bitje ti razmika, ki nemirni duši, ki se rada moti, kot svetla senca kaže tja, od koder luč izvira. In se nikoli ne rima na boniteto, ampak vselej le na nezastrljivost in na kvaliteto,” je v svojem nagovoru med drugim dejal akademik Muhovič. Slovencem je zaželel »prešeren praznik slovenstva in duhovne osvežitve«. (Več iz njegovega govora na spletni strani Družine)

Odzivi na proslavo so bili v večini pozitivni.

In kritike? Ni jih bilo veliko, a nekaj se jih vendarle najde:

Nekdanji ministrici za kulturo iz vrst Zaresa, Majdi Širca, se je zdelo vredno izpostaviti, da režiser David Sipoš večinoma režira za Katoliško cerkvev; po mnenju večine ne, ker bi mu to štela v referenco. Na ta račun je padlo nekaj duhovitih pripomb


Eni izmed redkih kritik je to, kar ji manjka, pomagal diagnosticirati državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, Mitja Iršič:

Preberite še intervju z režiserjem državne proslave ob kulturnem prazniku, Davidom Sipošem: ni fer posploševati kulture na nekaj protestov in ekscesov posameznih umetnikov

24 KOMENTARJI

  1. Izjemna proslava, izjemen nagovor akademika Muhoviča, izjemno polnjenje gledalčevega duha in odpiranje navzven, kar naj bi bilo poslanstvo kulture.
    Danes ponovno ogled, za popoldansko meditacijo na odprtost in sprejemanje.

    • Hvaležen, globok poklon gospodu Muhoviču. Enako gospodu Sipošu.
      Širca, kot Širca pa pomislek pod kulturnim nivojem!
      Danes se pri nas doma počutimo praznično.Edini v dveh nizih vrstnih hiš smo izobesili zastavo. Mala vnučka je dedu in babici čestitala za praznik kulture.Uči se pisanja na računalnik. Predsednik vlade je spodbudno nagovoril narod, minister za kulturo se je spoštljivo poklonil pred Prešernovim spomenikom! Za trenutek odmislimo vse nekulturno dogajanje in si privoščimo lep dan! Lep Prešernov dan!

  2. Gledljiv in poslušljiv je bil le 80-letni Marko Muhič, Prešernov nagrajenec za arhitekturo. Vse drugo popolna, neposlušljiva in negledljiva monotonija, ki me ni prav nič navdala s ponosom, da sem poslanstva kulture zavedajoči se Slovenec. Z veliko začetnico, so mi svoj čas pisali.. Negledljiv pogovor Ksenije Horvat z drugim Prešernovim nagrajencem Ferijem Lainščkom, kjer je želela izstopati prav ona kot (menda) poznavalka dela gosta. Če se ne motim, je tudi on iz Prekmurja. Občasno bi bila proslava lahko tudi brez Zdravice/Zdravljice, s kako drugo bolj nacionalno aktivno vsebino za Slovence 21. stoletja.

  3. Sinočnja proslava je bila po oceni vseh, ki so jo spremljali, remek delo njenih snovalcev.

    Vrhunskost proslave dokazuje tudi molk režimskih in drugih levičarskih medijev, ki jo nočejo pohvaliti, z negativno kritiko pa bi se osmešili.

    Po destletju dolgočasnih in odštekanih proslav smo bili končno deležni pravega kulturnega dogodka, kakršnega si Prešeren in njegovi občudovalci tudi zaslužijo.

  4. Lahko bi se Janša vzdržal teh opazk. Bolj bi mu koristilo, sedaj bojo itak vsi lajali nanj. Če pa bi te reči izpustil, bi še nekaj več plusov dobil. Ampak on je trd kot gabrov les in se tega še po sto letih ni naučil.

    Širca pa je bila in bo ostala navadna p****************

  5. Uh, to bodo sedaj kvazikulturniki, levaki in druga banda planili po Janši: kako si drzne pa vtikanje v umetniško in kulturniško svobodo pa da si hoče sedaj še kulturo podrediti tako kot si je že medije pa … kokodak, … kokodak, … kokodak ….

    • Zakaj potem samo ti trpiš?

      Smiliš se mi, ker ga boš moral prenašati do konca tega mandata in še najmanj en cel mandat.

      Katerega vodopivca pa ti predlagaš oziroma si ga želiš?

  6. Ta PROSLAVA je bila letos res posvečena KULTURI.

    Kajti prejšnja leta je dela možnost, da so se “NE-kulturniki” izživljali s tistimi, ki so sedeli kulturnem hramu in drugimi, ki smo sedeli doma pred TV ekranom. Nekaj proslav je bilo v prejšnjih letih tako bednih, da smo kar ugasnili TV.

    Vse pohvale gredo pri letošnji proslavi govorniku, akademiku Muhoviču, kot REŽISERJU – Davidu Sipošu.

    Tega Majda Širca nekako podcenjuje, češ, sa je povezan s CERKVIJO. Tudi M. Širca je povezana s Cerkvijo in bo ostala v spominu, kako je, kot ministrica, imela v svoji pisarni sliko “Marije Pomagaj” iz Brezij, vendar OSKRUNJENO, ker je imela Mati Božja v naročju, namesto Jezuščka, kar PODGANO.

    Takrat je bila M. Širca ministrica za KULTURO, vendar jo vsi poznajo le v zvezi s PODGANO.
    Vsak se zapiše v ZGODOVINI le s svojimi deli.

  7. Kot je Peter Gregorčič v Faktorju lepo povedal, Janša je popolnoma predvidljiv s svojimi izjavami. Enako je bilo tudi tokrat- požel je ovacije na desni in zgražanje na levi. Verjetno je bil to tudi njegov namen. Če bi vsaj za spremembo odreagiral drugače, bi zlahka porazil levico. Slovenci pa na volitvah nikoli niso nagradili tovrstne komunikacije in zato bo pač vedno predsednik tistih 30% volilcev. Očitno mu sprava ni intimna opcija.

  8. KULTURNI PRAZNIK

    Sem ena stara babica, ki se rada uči. Zato prosim, (mislim zares), če mi nekdo razloži, kaj smo gledali v soboto zvečer, na prvem programu TV Slovenija, pod naslovom, PROSLAVA ZA KULTURNI PRAZNIK.

    Ali je bila to, ena velika umetnina, ki jo neizobraženi ljudje ne razumemo?

    Ali, dobro izvedena točka, klovnov v cirkusu?

    Ali morda, porog tisočem, ki od lakote umirajo v tretjem svetu in tistim Slovencem, ki živijo od Karitasovih makaronov in si niti za rojstni dan ne morejo privoščiti koščka torte?

    Ali pa, ena velika potegavščina v stilu, “CESAR JE NAG”, kateri je ploskala vsa slovenska smetana?

    Po mojem mnenju, so bile za k Prešernovi poeziji, primerne samo plesalke, pevka in prelepa, svetla ŠTEFKA DROLČEVA, s svojim čudovitim govorom.

    Ja, VELIKO JE ZMERAJ PREPROSTO IN VSEM RAZUMLJIVO!

    babica

    PS. to se nanaša na Prešernovo proslavo l. 2009. Na tej proslavi smo gledali dva DOBRA slovenska igralca, ki sta se med ostali točkami proslave, preganjala po odru in se obmetavale s torto. Jaz se tega še dobro spominja, zdelo se mi je skrajno BEDNO !

    • Sem vaših let verkjetno. In leta 2009 tisto obmetavanje s torto je bilo bedno, predvsem pa NEKULTURNO. In takih proslav je bilo v preteklosti kar veliko, da nobene nisem mogla gledati v celoti.

      Letošnje leto pa je bila PROSLAVA kar solidna, kljub Covidu. Predvsem pa je bilo vse KULTURNO, od govora, pa to drugih točk – instrumentalistov in vokalistov.

  9. “Kot je poudaril Janez Janša, se vlada zaveda, da je ob zaprtju javnega življenja veliko breme tega ukrepa utrpela tudi kultura. Zato so v protikoronskih paketih do sedaj kulturnim ustvarjalcem, ustanovam in zavodom s področja kulture namenili 36,4 milijona evrov pomoči. Obenem pa so za leto 2021 proračun Ministrstva za kulturo povečali za 48,5 milijonov EUR.”

    O dejstvih aktualne kulturne politike, otipljivih in preverljivih v obliki izrednih dodatnih finančnih sredstev za kulturo in kulturnike, in sicer prav v času pravkar populistično interpeliranega ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, vstajniško-aktivistični kulturniki in njihova agit-propovska medijska trobila ne pišejo, govorijo in ne komentirajo.
    Kadar otipljiva dejstva ne potrjujejo in ne podkrepijo njihovih sovražnih, brutalno enostranskih in pristranskih populizmov in anarhizmov, dejstva malobrižno odrinejo na obrobje svojega fantazmagoričnega propagandističnega jezika in pristran(kar)sko zaslepljene pameti.
    Oblastiželjni politični ekshibicionisti opozicijske združbe “kulcev” (Erjavec, Šarec, Fajon, Mesec, Bratušek), ki so celotni slovenski kulturni srenji za slovenski kulturni praznik “svečano podarili interpelacijo proti kulturnemu ministru Simonitiju” kot nekaj najmogočnejšega, kar so bili sposobni “iz-umiti” in “iz-roditi” v svojih neumornih “strankarskih možganskih trustih”, so pred kamere za praznik poslali nekdanjega kulturnega ministra Prešička iz SD, ki se je v zgodovino zapisal po najnižjem deležu letnega državnega proračuna za slovensko kulturo v javnem interesu ter po sramotnem politično izsiljenem odstopu z visoke ministrske funkcije zaradi domnevnega osebnega nekulturnega in nehumanega mobinga nad sodelavci ter zaradi osebne zlorabe zaposlenih sodelavcev in službenih vozil v nedopustne zasebne namene. In človek s takim težkim “nahrbnikom” izpričane nekulturnosti, nehumanosti, nečednosti in zlorab pooblastil naj bi zdaj “kulturno” zastopal “kulce” in še posebej SD pri serijskem sovražnem rušenju aktualne, legalne in legitimne kulturne politike ter pri medijskih masažah slovenske javnosti v prid interpelacije proti legalnemu in legitimnemu ministru za kulturo.
    Promoviranje napovedane interpelacije proti ministru za kulturo s strani neučakanih in brezumno rušilnih levičarskih “kulcev” (LMŠ, SD, Levica, SAB) kot da gre za njihovo politično “darilo aktualni slovenski kulturi in kulturnikom” zelo spominja na simptomatično politično miselnost iz časov komunističnega enoumja v SFRJ, ko je neki lokalni partijski aparatčik iskreno aktivistično zapisal ob prazniku kulture, da je v času samoupravnega socializma pomembnejši sestanek delavcev v fabriki o kulturi, kot drobna pesniška zbirka Prešernovih Poezij.
    Zgodovina se ponavlja, iz nje pa smo se naučili le tega, da se iz zgodovine nikoli nismo ničesar naučili.

  10. Danes 9. svečana leta Gospodovega 2021 še štejemo leta pred in po Kristusu.

    Od jutri dalje, ko bo KUL vložila državotvorno destruktivno brezupnico, pa bomo šteli leta pred in po Karlu Erjavcu.

  11. Opravičujem se za napako v navedbi priimka prejemnika Prešernove nagrade arhitektu Marku Mušiču, ko sem v prvotnem zapisu pomotoma navedel Muhič in rad zapišem, da se občudoval tudi njegove stvaritve v Črni Gori in Makedoniji, ko sem kot študent in kasneje novinar potoval po teh republikah nekdanje Jugoslavije. Zanima pa me, kdaj bo Republika Slovenija dobila podoben velespomenik svojemu zgodovinsko-narodnemu voditelju, kot nedavno Srbija?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime