Premier Janša nakazal, kako bo vlada državo reševala pred grozečo gospodarsko krizo

Poslanska vprašanja na prvi dan redne seje državnega zbora so prinesla precej konstruktivne razprave med predstavniki vlade in parlamentarci o situaciji v Sloveniji ter načrtih za reševanje problemov v prihodnje. 

Predsednik vlade, Janez Janša je v svojih odgovorih poudaril, da so (bili) mega korona paketi namenjeni predvsem temu, da gospodarstvo v tej situaciji ni povsem kolapsiralo ter da so preprečili množična odpuščanja. Zdaj pa bo vlada vse svoje napore usmerila v to, da se bo Slovenija kar najhitreje in najbolj učinkovito pobrala od udarca po gospodarstvu, ki ga doživljajo praktično vse države sveta.

In to bo šlo v smer investiranja v okrog 400 investicij in projektov, izrazite podpore prestrukturiranji avtomobilske industrije v smer hibridnih in električnih vozil, debirokratizacije države, ki duši predvsem malo podjetništvo. Na področju turizma in pri selitvi industrije iz Azije v Ameriko in v Evropo pa po njegovem ni denarja, ki bi ga lahko dali katerikoli svetovni oglaševalski agenciji za tako dobro sliko o državi, kot jo je ustvaril naš uspeh v boju z epidemijo. 

Evropska komisija Sloveniji napoveduje okrog 7 odstotni padec BDP-ja, naslednje leto pa skoraj enako rast. Slednjo predvsem zaradi sprejetih ukrepov v smer ohranjanja kupne moči in blaginje prebivalstva ter potencialov gospodarstva, je poudaril premier Janša.

Prvi korak k nadaljevanju tega je Zakon o odpravljanju ovir za pomembne investicije, ki je v državnem zboru, ki bo sprostil 400 investicij, oziroma projektov, ki zdaj stojijo.

Mnogo od teh je po besedah Janše stalo, ker je pač Slovenija država, ki ima največ predpisov na glavo prebivalca na svetu, najbrž ne samo v Evropi. Če bodo, tudi z ustanovljenim strateškim svetom za debirokratizacijo, te ovire odpravili, bodo po premierjevih besedah to na gospodarsko rast vplivalo v odstotkih in ne zgolj v desetinkah odstotkov. In to brez, da bi bilo za to potrebno zagotoviti kakršnakoli bistvena dodatna sredstva iz zadolževanja.

Obenem vlada ne načrtuje kakšnih bistvenih rezov v prejemke ljudi.

Nadalje je Janša izpostavil, da v Sloveniji več kot tisoč podjetij dela za evropsko oziroma svetovno avtomobilsko industrijo. In številne države ta čas razmišljajo o subvencioniranju nakupov hibridnih ali pa električnih avtomobilov, Evropska komisija pa bo ta teden predstavila program za pomoč pri okrevanju evropskega gospodarstva po epidemiji, ki se bo imenoval zeleni program.

Zato namerava tudi vlada z ukrepi, ki so ji na voljo, izrazito podpreti reformne ukrepe za prestrukturiranje avtomobilske industrije, ker je to pač prihodnost.

Opozicijske poslance zanimali razlogi za visoko smrtnost v domovih upokojencev

Kar nekaj poslanskih vprašanj se je ukvarjalo z okoliščinami pristopa k reševanju koronavirusne krize v domovih upokojencev, kjer se je zgodilo 80 % vseh smrti zaradi, oziroma s koronavirusom v Sloveniji.

Odgovarjala sta pristojna ministra za delo in zdravje, Janez Cigler Kralj in Tomaž Gantar.

Prvi je izpostavil, da v domovih živi slabih 19 tisoč oskrbovancev, pri čemer v 90 % domov okužbe s koronavirusom, ni bilo. V 14 domovih se je le-ta pojavila, ampak v veliki večini samo z enim ali dvema primeroma in so jih ekipe teh domov tudi uspešno zajezile oziroma stabilizirale situacijo.

V štirih domovih, kjer se je virus razširil, pa so po besedah Ciglerja Kralja tako ekipe znotraj domov kot ekipa ministrstva za delo, ekipe lokalne civilne zaščite in ostalih, ki so sodelovali, vložile veliko napora, skrbi, veliko dela v to, da so jim kar najbolje pomagali.



Kot je še poudaril minister Kralj, zdaj oblikujejo delovno skupino za pripravo načrta za obvladovanje okužb s COVID-19, v katero bo vključena stroka, predstavniki izvajalcev in obeh pristojnih ministrstev. Dodal je še, da zelo težko sprejme oceno, da so recimo ekipe domov odgovorne za te smrti.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je opozoril na zmoten podatek, da gre pri domovih za starejše občane samo za socialne zavode, saj je vrsto let s strani ZZZS v njih financiran  zdravstveni program, tako za zdravstveno nego kot tudi za zdravniško oskrbo.

Visoko smrtnost Gantar pripisuje dejstvo, da gre v domovih za starejše občane, ki so stari okrog 86 let in jih spremljajo številna bolezenska stanja, zaradi katerih žal seveda tudi umirajo.

Gantar je zatrdil, da so vsi, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo, to tudi dobili. V lažjih oblikah brez izrazitih znakov respiratornega infekta ali pljučnice hospitalizacija ni bila primerna.

Odločitev o tem so iz rok osebnega zdravnika, ki je odgovoren za nek določen dom starejših občanov, prenesti na tim, ki bi lažje odločal o tem, za koga je dejansko smiselna bolnišnična obravnava, kdo pa takšne bolnišnične obravnave ne potrebuje, ker mu ne bi kot rezultat povzročila podaljšanja življenja ali pa izboljšanja zdravstvenega stanja.

Minister je še opozoril, da ima Slovenija, v primerjavi z drugimi državami, veliko postelj v domovih. In sicer 54,4 postelje na tisoč prebivalcev, v Italiji, pa samo 19,2 postelji na tisoč prebivalcev. "V povprečju je OECD tudi nižji od Slovenije in to je enostaven odgovor, zakaj ravno Slovenija in ravno domovi za starejše občane."



Minister Gantar je še potrdil, da so imeli ob prevzemu vlade napačno informacijo o številu ventilatorjev v državi. Ni jih namreč bilo 168, temveč 281. V primeru slabega scenarija so strokovnjaki predvideli, da bi v Sloveniji potrebovali približno 400 respiratorjev. Nabavljenih je bilo 136, za preostale, ki so bili načrtovani, pa so pogodbe brez stroškov odpovedali.