Premier Golob si bo zrihtal višjo plačo. In prav je tako.

Martin Nahtigal
Fotomontaža: domovina.je


Ob vseh napovedih stavk in političnem mešetarjenju z ugodnostmi oziroma zvišanji plač je v senci ostala ena napoved Golobove vlade, ki si zasluži pohvale. Namreč, Sanja Ajanović Hovnik je napovedala tudi, da naj bi se znatno popravile plače v najvišjih plačnih razredih. Kot je ugotovila, naj bi bilo trenutno razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1 proti 4,5, in to razmerje bodo poskušali dvigniti na 1 proti 7, za kar naj bi po njenih besedah obstajal tudi družbeni konsenz. Družbeni konsenz bi moral obstajati sicer tudi o tem, da so plače pod minimalno sramota.

Seveda je ta napoved o višjih "visokih" plačah, ki je še daleč od realizacije, rodila tipično slovenski odziv – barabe, poskrbeli bodo najprej zase! Vendar pa je dejstvo, da je odnos med narodom in politiko, ko pride do političnih plačnih razredov, neverjetno zapleten. Lahko bi rekli celo na trenutke shizofren.

V osnovi naj bi si namreč želeli, da naše skupne stvari, našo državo in naš denar, ki ga plačujemo v skupno vrečo, upravlja najboljši možen kader. Vendar tak kader je v realnem sektorju zaželen in tudi dobro plačan. Zakaj bi se torej nek posameznik, ki je sicer dobro plačan v privatnem sektorju, pa ga politika zanima, odločil za to pot? Iz čistega altruizma do naroda in države? Gotovo v velikem delu mora tudi to igrati vlogo, ampak Slovenci smo znani po tem, da takšnega altruizma ne nagradimo. Če katera svetopisemska zgodba dobro prikazuje katerikoli odnos, je pa to tista, ki govori o tem, da nihče ni prerok doma.

Vendar na koncu dneva ravno ta shizofren odnos, kjer bi radi imeli "strokovnost" v politiki in hkrati politike, ki bi živeli od zraka, pomeni, da dobimo (v večini) tiste kadre v politiki, ki jim je to edina pot do relativnega uspeha in moči. Ali pa so v privatnem sektorju bili ves čas povezani z državo na tak ali drugačen način ter si želijo sami vpliva, s katerim so se morali leta ukvarjati na tihem. Sedanji premier in predsednica sta morda še najboljše utelešenje tega primera.
Tako smo prišli v situacijo, kjer dejansko se s politiko ukvarjajo posamezniki, ki to razumejo kot priložnost za dvig v družbi, in tisti, ki so samo iz ozadja stopili v ospredje. Torej, mešanica povprečnosti in oligarhije.

Tako smo prišli v situacijo, kjer se dejansko s politiko ukvarjajo posamezniki, ki to razumejo kot priložnost za dvig v družbi, in tisti, ki so samo iz ozadja stopili v ospredje. Torej, mešanica povprečnosti in oligarhije. Kolikor je to mogoče grobo posplošiti oz. vzeti v zakup slovensko majhnost. Na ta način nam že desetletja (v večini) vlada rezultat negativne selekcije – državni "podjetniki" in priučeni "politiki". Cikel tega pa se lahko začne trgati, če bomo politikom razumevanje pomembnosti njihove vloge v družbi kot upravljavcem skupnega, ki jim je zaupano za kratek čas, pokazali tudi skozi to, da bodo za svoje delo nadpovprečno plačani.

A samo dvig plač ni dovolj


Vendar tako, kot se dvigne ta stran enačbe, se mora tudi druga – nadzor, odgovornost in razumevanje nalog, ki jih ti ljudje opravljajo. Kajti v slovenskem narodnem modusu operandi je še vedno razširjen rek "zrihtal sem si/zrihtal mi je", ki v bistvu za vsako družbeno plast moralno opravičuje določeno raven in doseg sistemske korupcije. Pa naj bo to od izposoje službenega orodja za čez vikend do prilagajanja zakonodaje v korist določenim podjetjem. Vsak razred ima s kirurško natančnostjo določeno, kaj se sme in kaj se bo sankcioniralo. Osmi čut, ki ga ima privzgojenega in do potankosti, vsaj v podzavesti, razvita velika večina naroda. Zato tudi politikom ne dopustimo višjih plač, ker domnevamo, da je njihova dovolilnica "rihtanja" nesramno velika in mogočna.

Jasna postavitev politikov na najvišje plačana mesta za upravljanje tega, kar nam je sveto – nacionalni interes –, je tako dvorezni meč za vse vpletene, ki bi lahko pomenil počasno rezanje teh nesrečnih mrež dogovornega kapitalizma. Večja javna plača bi morala za seboj potegniti večjo transparentnost ter tudi odgovornost. Tako medijsko kot posledično volilno.

Vendar volilno telo samo se tako odloča, saj je prevečkrat svetinja nižja pogodba za nedoločen čas in anonimnost do največje možne mere.  Dokler bo temu tako, bo vpitje "najprej poskrbijo zase" sidro, ki si ga sami držimo prostovoljno, medtem ko se svobodno in po svoji volji potapljamo vedno globlje.

Današnji izbor za digitalne naročnike Domovine:

Andreja Barat: Slovenci smo najboljši sosedje Hrvatov

Svit Podgornik: Naslednji kandidati RTV bodo izbrani z igro bilijarda (šaljivo)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Staranje prebivalstva vse večji zalogaj za javne finance: države Evrope priznavajo, da dolgoročne rešitve še nimajo
  • 23. 03. 2024
Kako najbolje uveljaviti družinske olajšave in koliko več vas stane Golobova vlada
  • 22. 01. 2024
Kaj storiti z denarjem, da ne bo na bančnem računu kopnel zaradi inflacije
  • 17. 11. 2023