Premier Golob dobro ve, zakaj se splača družiti z Jenullom, Jarčevo in tovariši

Martin Nahtigal
Foto: Zajem zaslona, fotomontaža, Twitter


Golob je od prvega dne pokazal, da je pragmatik in da ga zanima nadzor nad situacijo z nekom, ki mu ne bo delal težav. Zato tudi kadrira, kot kadrira. In pri predsedniški kandidaturi zasleduje enako logiko. Zakaj bi metal stotine tisočev evrov v kampanjo, če lahko doseže enak učinek relativno zastonj z Natašo Pirc Musar.

Vsa ta logika največja vladna stranka mora imeti kandidata itd. je le romantična predstava o politiki, ki jo je Golob in ta vlada že razrušila do temeljev. Zanima jih monopol v čim več bazenih, v katerih država namaka svoje ude. Predsednika vlade pa očitno zanima le tisti bazen, iz katerega je prišel v politiko. Vse drugo ni pomembno. Zato pa mu je že žal, da je premier, kot je izjavil na Bledu. Kajti vse, kar je dosegel do sedaj, bi verjetno lahko tudi iz ozadja.

Priznati pa mu je treba, da, sicer ob vedno pravilni interpretaciji dogodkov glavnih medijskih hiš, kar dobro ohranja mit dialoške in odprte vlade. Pred časom je eden izmed predstavnikov "pravega" dela civilne družbe izjavil, da je nek sestanek potekal tako, da bi lahko bilo to tudi pod Janšo. Samo enkrat in nikoli več. Kar naenkrat buhtijo razna delovna telesa z visokoletečimi imeni, novi direktorati z imeni, kot je ekonomska demokracija (čeprav tak sektor že imamo nekje v javni upravi) itd. Vse to pa je le orodje, da ima vladajoči mir. Lahko bi rekli, da se je učil iz Janševih napak. Zakaj bi se realno ukvarjal z Jenullom, Jarčevo in Kovačevo? Zakaj bi "zapenjal", tako kot je Janša? Sprejmeš jih za fototermin in potem prepustiš vse skupaj nižjim rangom, kjer pa v mlinih našega uradništva še tako nadebuden revolucionar obupa. Prej kot slej.
Kar naenkrat buhtijo razna delovna telesa z visokoletečimi imeni, novi direktorati z imeni kot je ekonomska demokracija (čeprav tak sektor že imamo nekje v javni upravi) itd. Vse to pa je le orodje, da ima vladajoči mir.

Obenem pa ti ta "civilna družba" pripravlja en populistični zakon za drugim. Ter polni naslovnice časopisja ter tako vladi kupuje medijski mir. Kolikor je to sploh potrebno. Vse to pa Golobova vlada dobi zastonj. Oziroma bolje rečeno: ni jih treba imeti na svojih kvotah zaposlene, saj jih preko različnih vzvodov plačujemo kar vsi davkoplačevalci. Enak vzorec pragmatizma, kot smo ga videli pri predsedniških kandidatkah. Neizprosno in inteligentno. Verjetno dve besedi, ki najbolje opišeta našega premierja. Preveč revolucionarne ideje pa dobijo prostor le, ko se oglasi kak Kordiš. Pa še to sedaj ni omembe vredno v glavnih medijih, saj v svobodi ni več potrebe po revoluciji. Potemkinova vas.

Edino smolo ima g. Golob, če pogledamo na zadnjih 100 dni, da se situacija v Ukrajini zapleta in da je pritisk na energetsko področje ter s tem tudi javno zanimanje za ta, do sedaj rahlo pozabljen, monopolistični bazen, vedno večji. Realen test te vlade oziroma Golobovega stila upravljanja bo ravno situacija, ki pa je delno zunaj njihovih rok. Reševanje energetske krize na EU ravni v luči vojne v Ukrajini.

Kajti naš premier se lahko v Parizu pogovarja z Macronom o zelenem prehodu in pobudah za cene energentov. Vendar samo pogovarja. Kajti dogovarjajo se drugi. Kar je bilo najbolj očitno ravno v tem primeru. Saj so bile omenjene ideje le nekaj, kar je bilo neuradno že napovedano s strani Evropske komisije. Francozi pa so z napovedanim zagonom nukleark dali jasen signal, da naj se o alternativnih virih za nekaj časa neha sanjati. Potrebni so konkretni ukrepi za ljudi in gospodarstvo. Ne mitične izjave, kot je bila tista iz kampanje, da si lahko vsak privošči električni avto. Ali pa da ljudje plešejo.

Glede na kadrovsko čistko vsepovsod, domnevne primere pritiskov na zaposlene v prejšnjem mandatu ter željo po fleksibilnosti v javni upravi (kar je bila ena od glavnih ugotovitev zloglasne analize zaposlovanja) je jasno, da je monopol ter trdna piramida poveljevanja nekaj, česar je sedanji premier navajen. Drži se tistega, kar pozna. Obenem pa večkrat kontradiktorno komuniciranje ministrov ter prioritizirana realizacija predvsem nekih osebnih projektov ali razreševanje osebnih zamer članov te ekipe, ki so "trpeli" pod prejšnjim mandatom, kaže na to, da se kapetan ekipe ukvarja le s svojo interesno sfero.

Priznati je treba, da se Golobove ideje, ki se sicer lepo slišijo v teoriji in bi bile dobrodošle v izvedbi v pomoč slovenskemu gospodarstvu, istočasno obremenjene z idejami Levice. Najlepše lahko to opazujemo, ko vidimo, da finančni minister hkrati razlaga o skorajšnji krizi, varčevanju, pomoči gospodarstvu itd., istočasno pa minister Mesec razlaga o obvezni božičnici. Vlada, če želi biti učinkovita, mora poiskati rešitve, kjer se ne gradi na eni strani ter ruši na drugi.

Tako lahko samo upamo, da bo prišlo na vrsto več fototerminov tudi z gospodarstveniki, "nepravim" delom civilne družbe ter vsemi drugimi glasovi, ki ne sodelujejo v vzdrževanju Potemkinove vasi, da je največji aktualni problem prejšnja vlada in njeni (domnevni) somišljeniki ter vedno novi bizarno populistični predlogi uličnih aktivistov.

Namreč, vsaka priložnost, da se vrhu slonokoščenega stolpa poskuša pokazati realnost situacije, je v svobodi izjemno dragocena.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Šok za Roberta Goloba: ko pregon janšistov izgubi domovinsko pravico
  • 30. 10. 2023
Populist Golob ne vidi lastnega populizma
  • 06. 04. 2024
Golobji premislek pri koritu
  • 09. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja