Premier Cerar napovedal ograjo na meji: brez tega lahko v Sloveniji pride do humanitarne katastrofe

POSLUŠAJ ČLANEK

Predsednik vlade je na današnji tiskovni konferenci pričakovano napovedal postavitev "tehničnih ovir" na kritičnih točkah meje med Slovenijo in Hrvaško. Z drugimi besedami je s tem mišljena žičnata ograja, ki jo bodo začeli nameščati v naslednjih dneh.

Slovenija lahko že v sredo ali najpozneje v četrtek na svojih mejah pričakuje od 20.000 do 30.000 migrantov, Avstrija pa obenem napoveduje, da jih bo dnevno sprejemala le 6.000.

Če Slovenija noče, da na našem ozemlju počaka tudi do 100 tisoč ljudi, kar bi pomenilo pravo humanitarno katastrofo, so tovrstni tehnični ukrepi nujni. Namenjeni so usmerjanju migrantov proti vstopnim točkam, kar bi omogočilo nadzor nad številom migrantov, ki vstopajo na naše ozemlje. Slovenija se obenem trudi povečati kapacitete za namestitev migrantov, predvsem takšne, ki omogočajo ogrevano bivanje, je še povedal premier.

"Kot človeku mi je ob tem težko. Ne želim si Evrope z zaprtimi mejami. Vendar moram kot predsednik vlade skrbeti za svoje državljane, za njihovo varnost in za varnost migrantov na našem ozemlju."

Po njegovih besedah ta nadzor na meji sorazmerno s situacijo lahko tudi krepili. Vlada je obvestila vse države, da bo naša država sprejela ta začasni omejevalni ukrep. Cerar je govoril tudi z predsednikom vlade na Hrvaškem Milanovićem, ter mu povedal zakaj sprejemamo tako rešitev in da to ne pomeni zapiranja meje.

"Istajamo odgovorna članica šenegenskega območja, izpolnjujejmo šengenske zaveze, humanitarno in solidarno želimo še naprej skrbeti za migrante in begunce, a skrbeti za varnost na svojem ozemlju."

Ministrica Györkös Žnidar: "V Bruslju sem povedala da smo na meji naših zmožnosti"


Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je povedala: "Migracijski tok ne pojenja. Opazujemo tudi Avstrijo in Nemčijo, videti je da sta pod pritiskom. Sistemskih rešitev na evropskem nivoju ni, neomejenih kapacitet nimamo, zato moramo sprejemati nujne ukrepe. Želimo kontrolirati število migrantov, ter odvračati nezakonite prehode schengenske meje."

Ministrica je povedala tudi, da se v Bruslju stalno poudarja pomen učinkovitega varovanja zunanjih meja EU ter da je ekonomske migrante treba striktno vračati v države izvora. Györkös Žnidarjeva je kolege v Bruslju obvestila, da je Slovenija pri obvladovanju migrantskega vala na schengnu šla čez limite vseh kadrovskih in materialnih resursov, zato je še enkrat poudarila, kako pomembno je, da se obljubljena pomoč v 400 policistih v celoti realizira.





Prošnje za azil - do sedaj niti ena uspešna

Slovenija za prebežnike še naprej ostaja tranzitna država, saj je za mednarodno zaščito do zdaj zaprosilo le 78 ljudi. Do 6. novembra je bilo rešenih 26 prošenj, v 13. je bil postopek ustavljen zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma s strani prosilca, v enem primeru zaradi izrecnega umika prošnje, v 12. zadevah pa je bila prošnja zavrnjena kot neutemeljena. Nobeni do zdaj obravnavani prošnji ni bilo ugodeno.
KOMENTAR: Uredništvo
Ograja vendarle ne za kokošnjake
Zgodilo se je pričakovano. 250 kilometrov žičnate ograje, ki je minuli teden prišla v Slovenijo, vendarle ne bo namenjene ograjevanju kokošnjakov, ampak zagotavljanju učinkovitejšega nadzora na meji med Slovenijo in Hrvaško, je uradno potrdil premier Miro Cerar. Za ta trenutek so vladne PR službe javno mnenje, pa tudi medije, ki so do tovrstnega ukrepa precej bolj kritični od Slovencev samih, intenzivno gladile v minulih tednih, najbolj očitno preko uvajanja izraza »tehnične ovire«. Širše spoznanje  in nevtralizacijo medijske antipropagande je zahtevalo lastno izkustvo z migranti. Zato država ograje ni mogla postaviti v času, ko je to počel Viktor Orban, čeprav bi nam ta prihranila nehumane razmere na poljih v Rigoncah in v halah, prenatrpanih z migranti v Dobovi. Ograja na meji je v bistvu ukrep proti hrvaški samovolji pošiljanja migrantov na razne lokacije slovenske meje. Slovenija bo tako lahko dejansko regulirala število dnevno sprejetih migrantov, če bosta podobne omejitvene ukrepe izvajali Avstrija in Nemčija.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki