Vir foto: zajem slike arhiv MMC RTV

V začetku septembra letos bo minilo natančno tri leta, odkar je takrat še ministrski kandidat Samo Fakin pred pristojnim odborom za zdravstvo samozavestno napovedal, da bi lahko v Sloveniji v zgolj enem letu popolnoma odpravili čakalne dobe oziroma jih skrajšali na manj kot 14 dni.

Od takrat so se zamenjali še trije naslednji zdravstveni ministri, čakalne dobe pa so ostale. Pravzaprav se je situacija še poslabševala. Zanemariti sicer ne gre epidemije covida-19, ki je, zlasti v svojem prvem valu, skoraj popolnoma zaustavila delovanje slovenskih bolnišnic.

Posledica je, da v tem trenutku na prvi specialistični zdravstveni pregled čaka približno 75.000 prebivalcev prebivalcev Slovenije, še dodatnih 100.000 pa jih čaka na eno od diagnostičnih storitev.

Ukrepi, kako skrajšati čakalne vrste, so torej znani že skoraj tri leta. Vendar pa je bil ključni razpis, ki bo te čakalne dobe dejansko pomagal skrajšati, objavljen šele v petek 23. julija. Izvajalci pa imajo sedaj do torka, 10. avgusta čas, da se na razpis tudi prijavijo ter pridobijo dodatna finančna sredstva za izvajanje storitev.

Kot je na tiskovni konferenci pojasnil državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Robert Cugelj, bodo pogodbe z njimi nato podpisane do 20. avgusta, program pa naj bi začeli izvajati 1. oktobra letos. Že kmalu po končanem razpisu naj bi na ministrstvu tudi nacionalni klicni center, ki bo kontaktiral paciente s seznama in jih povprašal, ali si želijo obravnavo nadaljevati pri trenutno izbranem izvajalcu, ali pa bi morebiti želeli premestitev k nekomu s krajšo čakalno dobo.

Klicni center naj bi po pojasnilu ministra za zdravje Janeza Poklukarja paciente aktivno klicati v drugi polovici septembra.

Pomagali bodo lahko koncesionarji in zasebniki

To sicer ni prvi takšen razpis. Že večkrat je namreč zdravstvena zavarovalnica skušala čakalne dobe skrajšati tako, da je temu namenila presežke vplačil v zdravstveno blagajno iz tistega leta. Vendar pa so bili razpisi povečini namenjeni zgolj javnim zavodom, ki se v roku le nekaj mesecev niso zmogli ustrezno organizirati, zato so sredstva največkrat ostala neporabljena.

Nevarnost, da bi se to zgodilo tudi letos, skuša ministrstvo odpraviti na več načinov. Eden ključnih pogojev je, da bo razpis veljaven do konca naslednjega leta, kar pomeni, da bodo imeli izvajalci zdravstvenih storitev dovolj časa, da delo ustrezno organizirajo. Ključno pa je tudi, da se na razpis ne bodo smeli prijavljati le javni zdravstveni zavodi, temveč tudi koncesionarji in celo zasebniki.

Ob tem pa je vlada skušala odpraviti skrb opozicije, da bi razpis morda lahko pomenil razgradnjo javnega zdravstva, zato bodo imeli javni zdravstveni zavodi pri izboru prednost, čeprav tudi zasebniki koncesionarji spadajo pod okrilje javnega zdravstva.

Z doseženim so bili še posebej zadovoljni v Novi Sloveniji, kjer so eni največjih zagovornikov sistema javnega zdravstva, v katerega so vključeni vsi, ki lahko prispevajo – od državnih zdravstvenih institucij do zasebnikov s koncesijami.

Ob tem državni sekretar Cugelj dodaja še, da “ima ministrstvo za zdravje skladno z zakonom možnost izvesti še dodatne razpise, če ugotovijo, da so določene storitve, ki niso zajete v trenutnem razpisu, potrebne ali pa če se pojavijo novi pacienti, ki imajo nedopustno čakalno dobo”.

Pri izboru storitev, ki bodo deležne razpisnih sredstev so bili po pojasnilu sekretarja upoštevane zlasti nedopustna čakalna doba, vpliv čakalne dobe na poslabšanje zdravstvenega stanja in vpliv čakalne dobe na trajanje delavčeve odsotnosti z dela.

Sredstva za izvajanje programa bo sicer vlada zagotovila iz presežkov, ki izvirajo iz področja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter v manjši meri tudi iz državnega proračuna. Ministrstvo pa zagotavlja tudi, da bodo v primeru potreb v naslednjih mesecih lahko sledili tudi dodatni razpisi.

Dobra novica za več deset tisoč ljudi

Po zadnjem uradnem poročilu NIJZ (iz februarja letos) na prvi zdravstveni pregled neupravičeno dolgo čaka več kot 21.000 ljudi oziroma skoraj 38 odstotkov vseh čakajočih. Na terapevtsko-diagnostično storitev pa še dodatnih 36.000 ljudi oziroma 39 % vseh čakajočih. Pri tem sicer velja omeniti, da po merilih NIJZ na storitev čakaš nedopustno dolgo že z vpisom na čakalni seznam, ki ti ne zagotavlja obravnave v predpisanem roku.

Vir: NIJZ

Kadrovski problemi ostajajo

Kakšen bo končni izplen razpisa, je sicer v tem trenutku nemogoče napovedati. Razlogi pa v največji meri niso finančne narave, temveč veliko skrb povzroča zlasti pomanjkanje kadra. Situacijo pa je še poslabšala epidemija covida-19, ki je tako kot na primer v Šempetrski bolnišnici, ustavila delovanje nekaterih oddelkov, katerih prostori so bili namenjeni za zdravljenje bolnikov s covidom, obenem pa so za nego teh bolnikov uporabili tudi osebje, ki bi sicer delalo na drugih oddelkih.

Kadrovskih težav pa se ne da odpraviti zgolj z brizganjem denarja v sistem. Vlada je poskusila s povečevanjem števila vpisnih mest in specializacij, na katerih obstaja največji kadrovski primanjkljaj. Tako je med drugim za študij na ljubljanski Medicinski fakulteti letos razpisanih 205 namesto prej predvidenih 165 mest, v Mariboru pa 106 namesto prej predvidenih 96 mest.

Prav tako naj bi država po novem financirala tudi specializacije s področja klinične psihologije, kar je bilo doslej v domeni posameznih zdravstvenih zavodov.

Večja vloga specializantov

Kadrovsko stisko v slovenskem zdravstvu naj bi sicer pomagali odpravljati tudi specializanti. Tem je bilo namreč v prvih treh letih po končani specializaciji (na primarni ravni) oziroma petih letih na sekundarni ravni prepovedano popolnoma samostojno opravljanje njihove dejavnosti.

Ukrep je bil sicer predviden zlasti za to, da bi preprečil odhajanje zdravnikov v zasebne vode, vendar je hkrati onemogičil organizacijo dela v številnih zdravstvenih domovih. Te omejitve ob negodovanju opozicije tako ne bo več, pri čemer pa tudi sami priznavajo, da je vzrok za to njihovo stališče predvsem domnevna zaščita javnega zdravstva.

Takšno odločitev so sicer v preteklosti močno kritizirali v sindikatu Mladih zdravnikov, kjer so opozarjali, da bo brez te spremembe brez zdravnika (zlasti na podeželju) ostalo mnogo ljudi.

6 KOMENTARJI

  1. Naslovna slika je zavajajoča. Kaže namreč čakalno vrsto, ki je nekaj drugega kot čakalna doba. Čakalnih vrst praktično ni več, ker vam dežurna sestra določi datum – čakalno dobo – v neki imaginarni prihodnosti, ko pridete slednjič na vrsto, če ne pozabite ali umrete, pa ni čakalnih vrst, temveč prazniki hodniki, na katerih je več osebja kot pacientov.
    Za odpravo čakalnih dob je potrebno samo eno: normalna delovna discplina. V nobeni zasebni bolnici ne bi zdravniki bili tako slabo izkoriščeni kot so pri nas v javnem zdravstvu. Razlog pa je v največji meri ta, da zdravniki specialisti večinoma fušajo ob delu.
    Ko iščete z napotnico datum pregleda, vam bo sestra z veliko verjetnostjo rekla: “Pri nas je čakalna doba 6 mesecev, če pa greste v zasebno ambulanto tam za prvim vogalom, pa pridete na vrsto takoj.” Tam pa ordinirajo isti zdravniki kot v javni bolnišnici. A ga ni junaka, ne na levi ne na desni, ki bi si upal ugrizniti v to kislo jabolko…

  2. Resnica boli , natančna analiza stanja in žal tudi prognoza. Kot kaže tudi Poklukarju rešitev tega problema ni intimna opcija ali pa nima dovolj podpore v desni vladi, da bi lahko razčistil omenjene anomalije.
    Očitno imajo vsi koristi od razsutega javnega pardon državnega zdravstva razen pacientov seveda.
    Sistem je torej očitno dobro in premišljeno nastavljen tako da ima tudi vsaka nova vlada in ali politična opcija očitne koristi od tega.
    Pacienti smo v tem sistemu zgolj ne bodi ga treba in kolateralna škoda.

  3. Denar zdravstvenega zavarovanca mora slediti zavarovanca, ki ima pravico, da si v čim krajšem času in ne glede na formalni oz. organizacijski status ustrezno licenciranega izvajalca v RS zagotovi zdravstveno storitev na določeni kakovostni ravni.

    Za kakovost zdravstvenih storitev so v skladu s strokovnimi normativi in standardi zavezani vsi zdravstveni delavci v javnem in zasebnem sektorju, ki ponujajo svoje storitve na javnih razpisih za opravljanje zdravstvenih storitev. Inšpekcijski organi ministrstva in javne zdravstvene zavarovalnice pa so dolžni sproti in nenehoma nadzirati kakovost opravljenih zdravstvenih uslug, ki jih plačujejo zdravstvene zavarovalnice iz prispevkov zdravstvenih zavarovancev.

    Če bo denar zavarovancev iz obveznega in prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj pravično in sproti ter po splošno veljavnih kriterijih in merilih “nagrajeval” opravljene zdravstvene storitve (ne glede na formalni status in ime izvajalca), se bo pod prisilo stalnega in urejenega toka denarja hitro uredilo na videz nerešljivo vprašanje zdravstvenih “dvoživk”, ki v javnem zdravstvu morda zares kdaj ustvarjajo “čakalne vrste”, da jih lahko kdaj preusmerjajo v popoldanske zasebne “klinike”.
    Če bo za zavarovanca in zavarovalnice ključna opravljena storitev, ki bo edina tudi osnova izplačila za opravljeno delo, bo goljufanja javnih zavodov in zavarovancev zagotovo manj, saj bo ob širši in enakovrednejši ponudbi zdravstvenih storitev kmalu postalo brez smisla. Pozornejša, strožja in učinkovitejša pa bo najverjetneje tudi notranja strokovna kontrola v javnih zavodih, saj bodo ti končno vsaj na nekaterih področjih pridobili konkurenco, da denar zavarovalnic ne bo več tako samoumevno njihov ne glede na kakovost, količino in dosežene roke opravljenih storitev.

    • Se čisto strinjam. Ko bo pri nas zavarovalnica delovala po principu čim bolj tekoče lin pregledne obravnave pacientov in ko bodo zdravstvene storitve plačane v celoti glede na opravljeno število storitev jin ne glede na predvideno število opravljenih storitev, bodo tudi čakalne dobe nenadoma izginile.
      Dokler pa mora zdravstveni zavod zavarovalnici vnaprej napovedati število opravljenih storitev za prihodnje leto in je potem plačan zgolj za napovedane storitve, ne pa tudi za morebiten presežek zaradi povečanja potreb, pa je vsako zmanjševanje čakalnih vrst zgolj prehodne narave…

  4. Kot potencialnemu pacientu mi je čisto vseeno ali me obravnava državni zavod ali koncesionar ali zasebnik. Vsi imajo iste fakultetne študije za seboj. Vse ostalo, kar se lepi na naš zdravstveni sistem je ideologija. Kot vedno, ideologija ni še nikdar nič rešila, kvečejmu zavozila.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime