Prekmurje ob prazniku z negativnimi obeti. Škof: če bodo pozabili na Cerkev, Prekmurje tudi kmalu slovensko več ne bo

Foto: Twitter profil predsednika republike

Danes je državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ga uradno praznujemo od leta 2006.

Predsednik Pahor je ob slovesnosti v Črenšovcih predvsem poudarjal pomembnost tega, da smo v Sloveniji strpna, povezana in solidarna skupnost, škof Štumpf pa je poudaril “vztrajnost”, ki jo smatra za pomembno lastnost, ki je Prekmurju ter tudi Sloveniji prinesla sadove.

Ob prazniku pa smo pogledali tudi v statistične podatke o Prekmurju, ki kažejo, da je naša najbolj vzhodna regija še vedno precej v zaostanku in preseneča predvsem z negativnimi trendi.

S praznikom, ki sicer ni dela prost dan in ga zato večina Slovencev niti ne pozna dovolj dobro, se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, ko je po prvi svetovni vojni množica plebiscitarno podprla združitev Prekmurja z matičnim narodom. Vojska je izročila oblast civilnemu upravitelju Srečku Lajnšicu, ki je v Beltincih pred več kot 20.000 ljudmi uradno razglasil združitev tega ozemlja s preostalim slovenskim ozemljem v Kraljevini SHS.

Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta 1919, potem ko so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 

Dokončna meja je bila začrtana z mirovno pogodbo med zmagovalnimi silami in Madžarsko, ki so jo podpisali 4. junija 1920 v dvorcu Trianon. Zunaj matične domovine so ostali Slovenci v Porabju.

Pahor: Skupnost je odločilna priložnost za naš narod

Letošnja osrednja slovesnost je bila v torek v Črenšovcih. Slavnosti govornik, predsednik republike Borut Pahor, je med drugim dejal, da na mnoge stvari v sedanjem dogajanju nimamo odločilnega vpliva. Za eno stvar pa smo odgovorni popolnoma sami – za skrb za skupnost, narodno in državljansko. 

“Slovenci smo majhen narod in Slovenija je v zemljepisnem smislu razmeroma majhna država. Vendar smo nacija in imamo suvereno državo, to najpomembnejše orodje naše varnosti in blaginje,” je poudaril predsednik. Razdrobljena, globoko sprta in celo razklana skupnost v morebitnih usodnih razmerah po Pahorjevem mnenju pomeni resno nevarnost za narodni in državljanski obstoj in napredek. “Povezana, strpna in solidarna skupnost, v kateri je vedno dovolj prostora za vse razlike in različnosti, pomeni vedno, v zapletenih razmerah pa odločilno priložnost za naš narodni obstoj in razvoj. Tudi to smo izkusili na lastni koži z ustanovitvijo lastne države in njeno obrambo,” je nadaljeval Pahor.

Premier Golob v poslanici: Prekmurje je upravičeno sinonim za uspešno delujoč večkulturni in večverski prostor, prekmurski človek pa za spoštljivega, skromnega in solidarnega člana naše skupnosti.

Škof Štumpf: Vztrajnost daje sadove

»Vztrajnost je tista, ki daje sadove,« je takratna prizadevanja slovenskih narodnih voditeljev za Radio Ognjišče povzel murskosoboški škof dr. Peter Štumpf.

Po njegovih besedah je bilo namreč do konca negotovo, ali bo Prekmurje združeno z matično Slovenijo ali ne. »Za mednarodno komisijo, ki je o tem odločala in preverjala teren ob Muri, so bili pomembni najmanjši detajli, celo narečna govorica oziroma podobnosti med prekmurščino in prleščino, da je komisija videla, da res spadamo skupaj. Duhovnik Jožef Klekl st., pa Ivan Jerič, takratni bogoslovec Jožef Godina, so bili nenehno na terenu sredi dogajanj, ozaveščanja in organiziranja ljudi za shode v podporo združitvi Prekmurja z matičnim narodom ter seveda so obveščali o dogodkih dr. Matija Slaviča in dr. Frana Kovačiča, ki sta bila pariška pogajalca v korist Slovenije.

Hočem reči, da je bilo takrat neutrudno garanje naših narodnih voditeljev takšno, da so jim ljudje prisluhnili in verjeli in seveda jim sledili, in to je pripeljalo potem do združitve levega dela Mure z desnimi bregom,« je pojasnil murskosoboški škof.

Katoliška cerkev bi morala sodelovati pri proslavi

Škof Štumpf je za Radio Ognjišče žalostno pripomnil, da že lep čas organizatorji proslave pozabijo k sodelovanju povabiti tudi Cerkev. »To pomeni, da se ne spomnijo, da bi lahko bila ta dan sveta maša tam, kjer je osrednja proslava,« je dejal.

Sam se je sicer državne proslave z veseljem udeležil, a da bo treba za prihodnje razmisliti, kako bi bila Cerkev v tem bolj prisotna. »Če se kje drugje po Sloveniji lahko gredo takšno ločenost države in Cerkve na podobnih proslavah, se tega v Prekmurju ne moremo iti, ker brez Cerkve Prekmurje danes sploh ne bi bilo slovensko. To je zgodovinsko dejstvo in amen. In če se na to danes hoče pozabiti, potem to isto Prekmurje tudi kmalu slovensko več ne bo.«

Kaj se dogaja s Prekmurjem? Izstopanje v negativnem smislu

Čeprav so podatki statističnega urada za regije na voljo le za leto 2020, pa lahko za regijo Pomurje, ki vključuje celotno Prekmurje in še nekaj občin na drugi strani Mure, rečemo, da je regija izstopala predvsem v negativnem smislu. Tako je imela najnižji naravni prirast (–7,6 na 1.000 prebivalcev), a tudi najmanjši delež tujih državljanov med prebivalci (2,3 %). 

V pomurski statistični regiji je v 2020 živelo 5,5 % vseh prebivalcev Slovenije. Delež mladih prebivalcev v starosti do 14 let je prav tukaj najnižji v celotni Sloveniji (13,2 %), povprečna starost prebivalcev pa najvišja, 45,6 leta. Število razvez zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev je bilo v 2020 višje kot v večini drugih regij (1 na 1.000 prebivalcev). Skoraj tretjina prebivalcev je imela dokončano le največ osnovnošolsko izobrazbo, kar regijo uvršča na zadnje mesto v celotni Sloveniji.

Prebivalci pomurske regije so splošno zadovoljstvo z življenjem v 2020 ocenili z drugo najnižjo povprečno oceno (6,9 na lestvici do 10). Delež gospodinjstev, ki so prejemala materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij, je bil v tej regiji drugi najvišji (7 %), višji je bil le v zasavski (10 %). Imajo pa tudi najvišji delež gospodinjstev, ki živijo v stanovanjih v slabem stanju (s puščajočo streho, z vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi). 

Pomurska statistična regija je v 2020 ustvarila 3,8 % BDP-ja Slovenije. BDP na prebivalca je tukaj znašal 15.448 EUR ali 6.864 EUR manj od slovenskega povprečja. V tej regiji je delovalo približno 8.000 podjetij, v njih pa so delale povprečno po 4 osebe. 

Stopnja delovne aktivnosti je bila tukaj v 2020 tako med moškimi kot med ženskami najnižja med regijami (60,7-odstotna oz. 54,5-odstotna). So pa ustvarili 6,6 % regionalne bruto dodane vrednosti v kmetijstvu, kar ni presenetljivo in je daleč največ med vsemi regijami.

7 komentarjev

Komentiraj