Prejšnja poletja so Evropejci potovali v Tunizijo, zdaj Tunizijci vdirajo v Evropo

Uredništvo
6

Embed from Getty Images

Migrantski val se v toplih mesecih ne ustavlja. Italija zopet čuti velik pritisk afriških migrantov na Lampeduso, Velika Britanija pa doživlja migrantski val prek Rokavskega preliva. 

Zanimivo je, da se za odhod v Evropo letos najbolj odločajo Tunizijci in ne Libijci, kot je bilo pravilo v prejšnjih letih. 

Turizem v Tuniziji, ki je pomemben vir dohodka, je letos močno okrnjen, tja denimo to poletje ne letijo tudi slovenske turistične agencije (kot tudi ne v Turčijo in Egipt). Zato pa Tunizijci s čolni in na vse druge mogoče načine ilegalno plujejo v Evropo. 

Italijanska vlada je že nekaj tednov zaskrbljena zaradi naraščajočega števila prihodov migrantov na italijanski otok Lampedusa. Notranja ministrica Luciana Lamorgese je pred dnevi že posvarila pred kolapsom Lampeduse. Poudarila je, da so za italijanske oblasti nenehni prihodi migrantov nesprejemljivi ob tem pa še opozorila na pobege migrantov iz karantene.

Zavzela se je tudi za prerazporeditev migrantov med več italijanskih dežel, da bi razbremenili Sicilijo in jug države. Desne stranke so že izrazile nasprotovanje temu. Poudarili so, da bi lahko migranti sprožili novo širjenje novega koronavirusa. Predsednik dežele Sicilija Nello Musumeci je na to opozoril tudi v italijanskem parlamentu. Izpostavil je, da migranti ne spoštujejo karantene in da sprejemni centri na Siciliji tega ne morejo obvladovati. “Obstaja nevarnost, da bi se pojavila nova žarišča okužb z novim koronavirusom, ki si jih ne smemo dovoliti,” je dejal.

V zadnjih dneh je sicer vse več primerov, ko so migranti brez dovoljenja zapustili namestitve, namenjene karanteni. Iz begunskega centra v Agrigentu na Siciliji je pobegnilo 40 migrantov. Tamkajšnji župan Leonardo Lauricella je zaradi tega notranji ministrici napisal protestno pismo. V njem piše, da pobegi migrantov povzročajo paniko med ljudmi.

V poletnih mesecih je ob toplejšem vremenu v Italijo prišlo predvsem visoko število migrantov iz obale Libije, a letos ni tako. Predvsem se v zadnjem času enormno povečuje število migrantov iz Tunizije, ki v večini primerov v državah EU niso upravičeni do azila in do statusa begunca. Zaradi politične nestabilnosti in epidemije koronavirusa pa se zdi, da bo vlada v Rimu z migranti iz Tunizije imela opravka kar še nekaj časa.

Italija je letos prek Mediterana do sedaj sprejela že približno 15.000 migrantov, kar je precej višja številka kot ob Salvinijevi politiki zaprtih mej, ko je v letu 2019 v prvih sedmih mesecih v Italijo prišlo le 4.000 migrantov, Leta 2018 pa je v Italijo prek Mediterana prišlo 18.000 migrantov. Najhuje je bilo v letu 2016, ko je v Italijo prišlo prek morja prišlo 180.000 migrantov.

A ne samo to, da je skoraj 6.000 Tunizijcev letos že prišlo v Italijo, 2.000 jih prestregla tudi tunizijska obalna straža, kar je 230% več kot v enakem obdobju lani. Zato je Italija z Tunizijo že dosegla dogovor, da lahko v Tunizijo vrnejo 320 tunizijskih migrantov na mesec, ki ne dobijo azila. A to še zdaleč ni dovolj pravijo analitiki, saj je poleg povečane brezposelnosti v Tuniziji ta rekordno nizka tudi v Alžiriji.

Migranti prek Rokavskega preliva do Velike Britanije

A z migranti nima težav samo Italija, ampak tudi Velika Britanija. Britanski minister za migracije je tako dejal, da je število migrantov, ki prihajajo preko Rokavskega preliva v Veliko Britanijo nesprejemljivo in da ga je potrebno ustaviti. Letos je tako že 4.100 migrantov vstopilo v Veliko Britanijo prek Rokavskega preliva.

Tako so za pomoč že prosili britansko mornarico, ki bo skrbela za dodatni nadzor Rokavskega preliva. Francija na drugi strani zahteva 30 milijonov funtov za vse stroške, ki jih ima za povečano sledenje migrantom na področju severne Francije in Rokavskega preliva.

Milijone so že porabili za dodatno utrjevanje pristanišča v Calaisu, za povečano stražo na Rokavskem prelivu, a kljub temu niso uspeli zajeziti vala migrantov v Veliko Britanijo. Ta sedaj načrtuje polete z letali, ki bi vračali migrante zopet v Francijo.

6 KOMENTARJI

  1. Če bi hoteli, bi tale tok že zdavnaj ustavili. Če bi ladje preprosto obrnili in vse dosledno vračali nazaj na obalo, bi sredozemski migrantski tok ponehal v roku enega meseca ali dveh. Ker se migrantom preprosto ne bi splačalo poizkušati. Sploh če bi ladje še zasegli in uničili.

    Ker politika zaradi levih lobistov tega ni naredila, so odgovorni za vse smrtne žrtve, ki se zgodijo med prehajanjem. Ampak lobistom žrtve koristijo, ker bodo z tem argumentom izsilili legalne poti v Evropo.

    Za nas pa je na koncu čisto vseeno, če migrant pride legalno ali ilegalno. Gre za vnos tuje kulture in multikulturalizma, ki nam bo vzel relativni mir in stabilnost v katerih živimo zadnjih nekaj desetletij.

    Da niti ne omenimo tega, da je projekcija združenih narodov, da bo do leta 2100 na svetu 4 milijarde afriških črncev in 1 milijarda arabcev. Medtem bo število Evropejcev padlo na pičlih 500 milijonov (z Rusijo vred). To je 10 potencialnih migrantov na enega Evropejca!!!

    Če ne bomo sprejeli politike ničelnih migracij bomo torej prej kot slej preplavljeni z migranti. Zakaj ničelne migracije? Ker so migracije kot snežna kepa: ko jo enkrat začneš kotaliti po hribu navzdol se veča in veča in jo je nemogoče ustaviti. Vsak migrant, ki bo uspel priti v Evropo, bo poskrbel, da za njim pride še njegova družina in prijatelji.

    Politika ničelnih migracij je NUJNA za dolgoročni obstoj Slovenskega naroda in Evrope! Vse ostalo je nesprejemljivo.

  2. Pometajmo pred svojim pragom!

    Sicer pa menim, da je treba nezakonitim prebežnikom preko meja pomagati tam, kjer so doma. Tam, kjer so doma, vzeti vsem orožje, dati krampe pa lopate ter: “Gradi! Kdor noče delati, naj tudi ne je!”

  3. Pa še eno miskoncepcijo glede migracij je potrebno osvetliti. Ko/če bo Afrika postala bogatejša, bo to povečalo pritisk migracij na Evropo, ne zmanjšalo. Tako da gospodarski razvoj Afrike ne bo čisto nič prispeval k zmanjševanju migrantskega pritiska na Evropo. Vsaj ne na srednji rok. Migrirajo namreč tisti, ki si lahko privoščijo pot. Najrevnejši sloj, ki živi od kmetovanja za preživetje (subsistence farming), si tega ne more privoščiti. To tezo dokazujejo zgodovinske ekonomske študije.

    Migracije se zmanjšajo šele v primeru, če bi Afrika dosegla 1/4 do 1/2 BDPja na prebivalca razvitih držav. Do takrat je pa še ZELO ZELO daleč. Če sploh bodo kdaj postali tako razviti. Do takrat pa bo gospodarska rast v Afriki samo še povečevala migracijski pritisk na Evropo.

    Politiki ki govorijo da je gospodarska rast v Afriki rešitev za migrantske težave Evrope torej lažejo ali pa preprosto nimajo pojma. Pri politikih pa nikoli ne veš kaj od tega je bolj verjetno.

  4. Pa še eno miskoncepcijo glede migracij je potrebno osvetliti. Ko/če bo Afrika postala bogatejša, bo to povečalo pritisk migracij na Evropo, ne zmanjšalo. Tako da gospodarski razvoj Afrike ne bo čisto nič prispeval k zmanjševanju migrantskega pritiska na Evropo. Vsaj ne na srednji rok. Migrirajo namreč tisti, ki si lahko privoščijo pot. Najrevnejši sloj, ki živi od kmetovanja za preživetje (subsistence farming), si tega ne more privoščiti. To tezo dokazujejo zgodovinske ekonomske študije.

    Migracije se zmanjšajo šele v primeru, če bi Afrika dosegla 1/4 do 1/2 BDPja na prebivalca razvitih držav. Do takrat je pa še ZELO ZELO daleč. Če sploh bodo kdaj postali tako razviti. Do takrat pa bo gospodarska rast v Afriki samo še povečevala migracijski pritisk na Evropo.

    Politiki ki govorijo da je gospodarska rast v Afriki rešitev za migrantske težave Evrope torej lažejo ali pa preprosto nimajo pojma. Pri politikih pa nikoli ne veš kaj od tega dvojega je bolj verjetno.

  5. Še vedno ne razumem, zakaj preprosto teh plovil že na morju ne obrnejo in jih po morski poti vračajo tja, od koder rinejo!
    Sploh ne bi smeli pristajati v EU! Je že nekomu v interesu, da jih vlači v Evropo! Potem pa so s temi pritepenci sami stroški in varnostno tveganje. No, sedaj še zdravstveno!
    Pa se res nismo od leta 2015 nič naučili!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime